Igralke Fan Bingbing, ki je nastopila tudi v filmih, kot sta Možje X: Dnevi prihodnje preteklosti (X-Men: Days of Future Past) in Ironman 3, in velja za eno največjih kitajskih filmskih zvezd, v javnosti ni bilo videti vse od prvega julija. Igralka je poniknila dober mesec po tem, ko je novinar in televizijski voditelj Cui Jongjuan na kitajskem družabnem omrežju Weibo objavil fotografije dokumentov, ki naj bi dokazovale, da je Bingbing vpletena v davčne utaje znotraj filmske industrije.

Novinar je s fotografijami namignil, da se je Bingbing posluževala tako imenovanih "jin-jang" pogodb. Gre za prakso, pri kateri se podpišeta dve pogodbi – prva ima navedeno vsoto, ki velja za uradno, v drugi pa je zapisan znatno višji znesek, ki ga podpisnik dejansko dobi za svoje delo.

Iz fotografije je bilo razvidno, da je uradna pogodba Bingbing zagotavljala 10 milijonov juanov (1,25 milijona evrov) plačila, skrita pogodba, ki se je navezovala na uradno, pa ji je obljubljala 60 milijonov juanov (7,5 milijona evrov). Filmski studio, ki naj bi sodeloval pri davčni utaji, je zavrnil kakršne koli očitke o tem, da je Fan, ki sicer velja za najbolje plačano kitajsko igralko, podpisala ločeni pogodbi. Primer je v juniju začel preiskovati tudi kitajski davčni urad.

Kitajsko "kulturno čiščenje"
Po njenem izginotju so se pojavila različna domnevanja – vse od tega, da je zbežala iz države, pa do teorij, da je igralka pristala v zaporu. Kitajsko zunanje ministrstvo in Urad za javno varnost zadeve ne želita komentirati, prav tako je za izjave nedosegljiv igralkin agent.

Kitajske oblasti sicer v zadnjem času povečujejo pritisk na zvezdnike in skušajo preprečevati vedenje, ki nasprotuje ideologiji komunistične partije, znane obraze iz sveta zabave pa skušajo vključiti v širjenje socialističnih vrednot. "V novem kitajskem zakonu o promociji filma je zapisano, da morajo igralci slediti tako profesionalni odličnosti kot moralni integriteti," je za Reuters povedala Si Ruo, raziskovalka na fakulteti za novinarstvo in komunikacijo prestižne kitajske univerze Tsinghua. "Med nebrzdano rastjo filmske industrije smo v zadnjih letih morda spregledali potrebo po pozitivni energiji, zato je vladni poseg razumen," je dodala. Gre za tako imenovano "kulturno čiščenje".

"Slavni posamezniki so videni kot orožje v ideološkem boju, ki se ves čas odvija na vseh področjih," je povedal Jonathan Sullivan, predstojnik oddelka za kitajske študije na Univerzi v Nottinghamu. Kitajske oblasti sicer že dolgo skušajo nadzorovati filmsko industrijo, pri čemer uporabljajo predvsem cenzuro, uvedena pa je bila tudi omejitev plač filmskih zvezdnikov in predvajanje propagandnih videoposnetkov v kinematografih.