Simpatije gledalcev je Britanka začela pridobivati z vlogo humanoidne robotke, ki je bila v osnovi programirana, da zadovoljuje najbolj divje fantazije obiskovalcev parka Westworld v istoimenski seriji. Za vlogo robotske spremljevalke je prejela nominacijo za zlati globus. Za upodobitev Roz Huntley v BBC-jevi drami Line of Duty je prejela nominacijo za britansko filmsko nagrado bafta. Spomladi se je predstavila kot Val v filmu Solo: Zgodba Vojne zvezd (kot prva temnopolta ženska, ki so ji zaupali osrednjo vlogo v franšizi). Impresivno za igralko, ki odkrito priznava, da ne mara znanstvenofantastičnih filmov in vesternov. Sploh pa ne igranja na televiziji.

"Bolj sem presenečena kot vsi drugi, da sem kot 44-letna temnopolta ženska ponovno oživela svojo kariero," je priznala v pogovoru za spletno stran Screen Daily. "Nenavadno je. Samo čakam, da bo prišel nekdo in rekel: 'Um, Thandie, pravzaprav ne bi smela biti tu.' Zato uživam v vsakem trenutku," je še dodala. Do televizije je sprva gojila odpor. "Televizije nisem dojemala kot medij, s katerim lahko osvetljujem zgodbe, ki me zanimajo," je razložila in dodala: "Toda želela sem več časa preživeti doma, televizija se je spremenila, zato mi je agent rekel, če želim delati na britanski televiziji, je rešitev zame serija Line of Duty."

Še pred tremi leti je svojo vlogo v policijski televizijski drami opisovala za "vrhunec kariere", toda danes ni več prepričana v to. "Imela sem smešno razmerje z Line of Duty. Zelo sem ponosna na svojo predstavo - deloma zato, ker mi ni bila pisana na kožo, tako da je bila prava predstava. Veliko ljudi me je ustavljalo na ulici in mi govorili, da je Roz takšna p****. To me vedno zaboli, ker čutim do nje pravo sočutje."

Odločilna vloga
Stvari so se spremenile, ko je pristala v seriji Westworld (ta je do zdaj ponudila z dvema sezonama), kjer se je pri ustvarjanju lika močno oprla na svoj aktivizem in strast do antropologije. Britanka je imela sprva nekaj zadržkov, ko so jo poklicali odgovorni s televizijskega kanala HBO in ji predstavili idejo o televizijski adaptaciji znanstvenofantastičnega filma iz leta 1973 v višini vrtoglavih 100 milijonov evrov. Zgodba je postavljena v tehnološko napredni tematski park divjega zahoda, kjer so roboti tako izpopolnjeni, da jih lahko zamenjamo za prave ljudi.

Newtonovi so ponudili vlogo salonske madam, ki je večino časa (vsaj v prvi sezoni) gola. "Znana sem po tem, da se borim proti nasilju nad ženskami in po dobrodelnosti. Vloga se mi je zdela čisto nasprotje tega, v kar sicer vlagam toliko energije," je priznala Newtonova. Toda po prvem pogovoru preko Skypa z ustvarjalcema serije Jonathanom Nolanom in Liso Joy so se njene skrbi izkazale za odveč. Ustvarjalca serije in izvršna producenta sta ji pojasnila, da želijo s serijo odvreči tradicionalne stereotipe o ženskih likih in poudariti boj proti nasilju nad ženskami. "Bila sem navdušena," je dejala Newtonova in nadaljevala: "Komaj sem čakala, da stopim na snemalno prizorišče."

Sčasoma je ugotovila, da je njen lik izhodišče za spremembe tudi v resničnem življenju. "Pri prejšnjih vlogah nisem imela občutka, da napredujem v življenju kot borka za človekove pravice. Šla sem na delo in preprosto dala vse od sebe. Z igro v Westworldu pa se mi zdi, da se dotikam pravih težav. Dotaknilo se me je nasilje proti ženskam in z vživljanjem v lik Maeve doživljam katarzo," je pojasnila Newtonova.

Z likom pa je potegnila tudi vzporednico na svoj študij antropologije na univerzi v Cambridgeu. Še danes gleda na svoj študij kot na "najboljši trening, ki ga je lahko deležen igralec": "Ker preučujete ljudi, učite se, kako ljudje funkcionirajo. Kaj je boljši študij za igralca kot to? Počutim se upravičeno, da igram katerega koli človeka na tem svetu, ker se poskušam postaviti v njihovo kožo. Kot antropolog to počnete ves čas - vživljate se v drugo kulturo."

Antropologinja, ki je postala igralka
Kot mlada deklica, ki je odraščala v Cornwallu, je svoj pobeg od resničnosti iskala v plesu. Kot nagrado za njen trud, ki ga je vlagala v ples, je prejela dve štipendiji, ki sta jo privedli na umetniško šolo Tring Park School zunaj Londona, kjer je bila edina temnopolta študentka. Ko je še študirala, je šla na avdicijo za film Flirting, kjer je na koncu nastopila ob boku Nicole Kidman, Noahu Taylorju in Naomi Watts. To pa je bila odskočna deska, da se je kasneje predstavila v filmih Misija nemogoče 2 in Usodna nesreča.

"Vedno sem iskala vloge, ki so mi predstavljale izziv - pa ne mislim fizičnega. Nikoli ne delam akcijskih prizorov, razen, če res moram. Toda čustveno in psihološko. Rada premikam te meje. Rada raziskujem. Rada se postavljam v čevlje drugih, ki bi jim mogoče drugače nasprotovala. Mislim, da moramo vlagati svoj trud v razumevanje ljudi, ki nas spravljajo ob živce," je poudarila Newtonova.

Za priprave na vlogo Maeve je Newtonova poskušala najti najbolj nenavadni naglas za temnopolto žensko v okolju divjega zahoda. "Spomnila sem se aristokratskega angleškega naglasa, ki ga vsekakor ne bi pričakovali od temnopolte ženske. Hotela sem izzivati svoje predsodke in sem uporabila naglas," je sklenila Newtonova. Hkrati pa je v času snemanja zadnjih dveh sezon postala znana kot igralka, ki se ji ni težko upreti ustvarjalcem in sama dopiše kakšno vrstico v scenariju, samo zato, da bi slišali njen glas.

Tako kot lika Maeve tudi Newtonove v resničnem življenju ni strah, da je brutalno iskrena. Tako se obnaša tudi do svojih najstniških hčerk - 18-letne Ripley in 14-letne Nico. Kot je pojasnila v pogovoru za spletno stran The Edit, je uporabila svojo zgodbo o spolni zlorabi, da je naučila svoje hčerke o odnosih, šovinizmu in sovražnosti do žensk. "Povedala sem jima, da sem prvič, ko sem imela stik s spolnostjo, doživela zlorabo," je pojasnila igralka, ki ima s svojim možem režiserjem Olom Parkerjem še sina, ki je star štiri leta.

Še preden je obstajal #MeToo ...
A Newtonova se ni pridružila odmevnemu gibanju #MeToo. Kot je pojasnila v intervjujih, je pobudnice preprosto niso povabile poleg. Igralka je že leta 2016 v intervjuju za revijo W delila svojo zgodbo, kako jo je na začetku kariere zlorabil režiser, ko je med snemanjem pristopil do nje in prosil, če se lahko dotakne njenih prsi. Nato pa je izvedela, da je ta posnetek prijateljem kazal med igrami pokra. "Bila sem zelo sramežljivo in prisrčno dekle. Nisem bila na čelu dogajanja. Bi danes ravnala drugače? Seveda. Zdaj se cenim bolj in se ne vidim kot žrtev," je pojasnila Newtonova.