Amanpourjeva je izbiro Hanksa, da govori o pereči tematiki prebežnikov, ki iz Afrike in z Bližnjega vzhoda prihajajo v Evropi, utemeljila z njegovo vlogo v filmski uspešnici Terminal, v kateri je igral Viktorja Navorskega iz izmišljene države Krakozije, ki obtiči na newyorškem letališču JFK, saj mu ZDA ne dovolijo vstopa v državo, domov pa se zaradi revolucije ne more vrniti.

"Ograje ne bodo rešile prebežniške krize," je dejal 59-letni igralec, ki je v karieri prejel ogromno nagrad, tudi dva oskarja za vlogo v filmih Filadelfija in Forrest Gump. Spomnil je na razmere, zaradi katerih ljudje bežijo s svojih domov: "Kako bi lahko imenovali kaos, ki vlada v Siriji in nekaterih delih Afganistana ter v krajih, kjer vlada muslimanski fundamentalizem? Je v teh krajih človeško življenje sploh kaj vredno?"

"Svet še ni našel pravega odgovora"
Evropo je pozval k hitrejšemu in učinkovitejšemu humanitarnemu ukrepanju, ki pa nikakor ne sme vključevati postavljanja ograj, kot trenutno raste na slovensko-hrvaški meji: "Mislim, da imamo veliko možnosti za primeren odgovor. Večino sveta sestavljajo civilizirani narodi, ki bi morali najti prave odgovore na ta vprašanja in sprejeti resničnost takšno, kot je. Ne gre le za migrante in begunce, pač pa za celotno humanitarno krizo, ki se dogaja pred našimi očmi. In ta odgovor menda ne bo ograja, kajne? Prepričan sem, da ne sme biti."

Hanks ni okrcal le Evrope, kritičen je bil tudi do retorike, ki vlada o prebežnikih tudi v ameriški predsedniški kampanji. Kandidatom za vstop v Belo hišo je tako položil na srce, naj iz prebežnikov ne delajo demonov, saj gre za ljudi, kot so vsi drugi. Hanks, ki je sebe označil za "laičnega zgodovinarja", je še dejal, da se svet ne spopada prvič s tako velikim migracijskim valom, a da še nismo našli pravega odgovora: "Civilizirani svet se s selitvami ljudi spopada skozi celotno zgodovino, a nisem prepričan, da smo kdaj ukrepali pravilno. Ali smo?"

V vsakem tujcu vidi tasta
Dejal je tudi, da se ga v Evropi številni spomnijo prav po vlogi iz filma Terminal, čeprav je od nje minilo že več kot desetletje. "Številni Evropejci so že pristopili k meni in mi dejali, da so doživeli podobno izkušnjo, kot smo jo prikazali v tem filmu." Omenjena vloga sicer temelji na zgodbi njegovega tasta Allana Wilsona, ki je bil rojen kot Hassan Ibrahimoff. Hanks je namreč od leta 1988 poročen z igralko Rito Wilson, ki je bila rojena kot Margarita Ibrahimoff grški materi, živeči v Albaniji, njen oče pa je bolgarski musliman, ki je živel v Zahodni Trakiji v Grčiji.

Hanks je o tastu dejal: "Pobegnil je iz komunističnega taborišča, kjer so ga pretepali in mučili. V teh taboriščih so ljudi brez razloga obešali. Petkrat je drzno pobegnil, ko mu je nazadnje res uspelo. V vsakomur, ki ni Američan, a si želi priti v našo državo, še vedno vidim prav njega."

Obljubljena dežela?
Zahtevne problematike se je Hanks lotil tudi v svojem zadnjem filmu Bridge od Spies, ki govori o razmerah med hladno vojno leta 1957 in prikazuje zgodbe ljudi iz vzhodnega Berlina, ki so skušali pobegniti na zahodno stran. Čeprav številni bežijo pred vojno in preganjanjem, pa "Amerika do neke mere še vedno ostaja obljubljena dežela". "Če spoštujete zakone, plačujete davke in izobražujete svoje otroke, bo z vami vse v redu. Sicer nismo edina takšna država na svetu, smo pa edina država, ki te vrednote širi po svetu," je dodal.

Obvestilo uredništva:

Zaradi številnih komentarjev in zagotavljanja čim višjih standardov razprave pod članki o begunski krizi smo se odločili, da komentiranje na portalu rtvslo.si omogočimo pod eno novico. Ne gre za cenzuro ali blokado, temveč za vzdrževanje ravni komunikacije na portalu javne RTV, ki je zavezana k takšnim merilom. Svoje mnenje o dogajanju z begunsko krizo lahko ob spoštovanju forumskih pravil MMC RTV SLO izrazite v komentarjih tukaj.