V Londonu te dni sodijo Clivu Goodmanu, nekdanjemu uredniku novic o kraljevi družini pri časniku News of the World, ki je obtožen vpletenosti v nezakonito pridobivanje informacij o zvezdnikih - spodbujal naj bi nezakonito vdiranje v telefonske predale slavnih, z nekdanjim odgovornim urednikom Andyjem Coulsonom (ta je pozneje postal tiskovni predstavnik zdajšnjega britanskega premierja Davida Camerona) pa sta obtožena tudi podkupovanja javnih uslužbencev.

Iskala zaveznike v rumenem tisku
Goodman je pred poroto razkril, da je princesa Diana leta 1992, potem ko se je njen zakon s princem Charlesom znašel v resnih težavah (ravno v tistem obdobju sta začela živeti ločeno, sama ločitev pa je postala uradna šele čez štiri leta), navezala stik z njim. Zaupala mu je, da vidi v tabloidu "svojega zaveznika," s katerim bosta skupaj razkrila pravo naravo njenega moža, predvsem pa javnosti pokazala, da ima veliko več podpornega osebja kot ona in da je precej manj skromen, kakor želi prikazati.

Zato mu je med drugim predala celotno "zeleno knjižico", seznam osebnih podatkov, telefonskih številk in drugih informacij o celotnem osebju Clarencea Housa, Charlesove uradne rezidence, je še dejal Goodman in dodal, da je paket podatkov na uredništvo prispel po pošti, naslovljen je bil neposredno nanj, le nekaj ur pozneje pa ga je Diana poklicala in ga vprašala, ali je dobil njeno pošto.

Tako je kljubovala Charlesu
V telefonskem pogovoru mu je med drugim pojasnila še nekaj podrobnosti o delu Charlesovih zaposlenih in dodala, da mu je te informacije poslala zato, da vidi, "kakšen je obseg vseh zaposlenih, ki jih ima njen mož, v primerjavi z njenimi". To obdobje je bilo za Diano "zelo, zelo težko", je še pojasnil Goodman, saj je imela občutek, da so okoli nje samo ljudje, ki so zvesti njenemu možu, zato si je želela dobiti kakšnega zaveznika, na primer NOTW, da bi tako kljubovala Charlesu in mu pokazala, da obstajajo tudi "sile, ki mu lahko nasprotujejo".

Goodman je ob tem zatrdil še, da je imela Diana podoben dogovor tudi z drugimi britanskimi mediji oz. novinarji, npr. z Daily Mailom, BBC-jem in prijateljem, zvezdniškim biografom Andrewom Mortonom, ki je bil pogosto posrednik med Diano in sedmo silo, pozneje pa je napisal tudi njeno najverodostojnejšo biografijo.

Ni šlo za denar
Tudi zato je Goodman zavrnil vse očitke, da je omenjene dokumente pridobil s podkupovanjem javnih uslužbencev in policistov. Še več - zatrdil je, da ni za noben dokument plačal, ampak je vse dobil brezplačno. Pri tem je poudaril še, da bi vse kontaktne in druge podatke, ki mu jih je posredovala Diana, lahko dobil tudi sam "po uradnih kanalih", a bi trajalo veliko dlje, da bi podatke dobil in jih uredil.

Goodmanovo pričanje na Otoku močno odmeva tudi zato, ker je Diana veljala za veliko žrtev tabloidnih medijev, ki so jo ves čas zasledovali in objavljali vsako najmanjšo podrobnost iz njenega življenja. Da je tudi sama sodelovala z njimi, je tako marsikoga - z izjemo poznavalcev - presenetilo.

Napeti redakcijski odnosi
Porota in drugi prisotni na sojenju so med drugim slišali tudi to, kako napete so bile razmere po letu 2003, ko je Rebekah Brooks na položaju odgovornega urednika NOTW zamenjal Andy Coulson - ta se je po napredovanju spremenil, postal je "agresiven", svoje podrejene je "ustrahoval" in v redakcijo vnesel nemir. Stvari so šle celo tako daleč, da so se novinarji ločevali na dve frakciji: eno, ki je bila zvesta Coulsonu, njegovemu pomočniku Neilu Wallisu in drugim novinarjem stare šole, in vse druge.

O manekenki/prostitutki javnost ni nikoli slišala
Razmere so bile tako slabe, da so celo drug drugemu uničevali zgodbe, je razkril Goodman. Ko je Mazher Mahmood, znan tudi kot "lažni šejk", saj se je slavnim in bogatim pogosto predstavljal kot bogati arabski šejk in tako iz njih izvabljal informacije, razkril, da ima zgodbo o znani britanski manekenki, ki v tujini dela tudi kot dobro plačana prostitutka, in da ji pripravlja "zasedo", so jo njegovi kolegi na to opozorili, tako da je celotna zgodba padla v vodo in ni bila nikoli objavljena.