Hrvaški zvezdnik Jasmin Stavros, s pravim imenom Milo Vasić, se je boril s težko boleznijo, kostnim rakom. Pevca, ki se je zdravil v bolnišnici KBC Rebro, so pred kratkim zaradi zapletov na pljučih premestili na kliniko za pljučne bolezni Jordanovac. Njegov menedžer Ljubo Šeperić pa je potrdil, da je tako imenovani kralj zabave tam pri 68 letih umrl, poroča hrvaški medij Jutarnji list.

Stavros se je leta 1954 rodil v Splitu, izhajal pa je iz glasbene družine. Končal je nižjo glasbeno šolo (klavir) in srednjo glasbeno šolo (kontrabas), učil se je tudi solo petja, kjer se je naučil tudi tehnik dihanja, kar mu je omogočilo dolgo pevsko kariero. Pri 12 letih je začel igrati bobne, tri leta pozneje se je v vlogi bobnarja preizkusil v številnih splitskih zasedbah, kot so Delfini in More.

Od leta 1978 je deloval kot studijski bobnar pri Jugotonu (današnja Croatia Records). Bil je eden najbolj iskanih bobnarjev v nekdanji Jugoslaviji. Med drugim je sodeloval tudi z Josipo Lisac, Arsenom Dedićem, Mišem Kovačem in Nedo Ukraden, pa tudi s Heleno Blagne. Največji finančni uspeh mu je prinesla pesem Džuli Daniela Popovića, za katero je v studiu bobnal eno popoldne. Po njegovih besedah je takrat zaslužil toliko, da si je lahko kupil stanovanje v Splitu.

Družino izbral namesto kariere v tujini

Leta 1973 je začel odkrivati ​​džez, tolkala je igral tudi v Hrvaškem narodnem gledališču, bil je tudi del skupine Oliverja Dragojevića. V 80. letih je odšel v Ameriko, kjer je ostal dve leti in diplomiral na zasebni džezovski akademiji Stanley Spector v New Yorku. Kot eden najboljših študentov in pravzaprav najboljši študent iz Evrope je leta 1982 dobil dovoljenje za bivanje v Ameriki.

Takrat je že imel družino, zaradi katere pa se je odločil vrniti v domovino. Z ženo Žarko, ki jo je oklical za ljubezen svojega življenja, ki mu jo je po njegovem mnenju poslal sam bog, sta imela dva sinova, Mila in Krešimirja. Kasneje so mu v Nemčiji ponudili položaj studijskega bobnarja, a je tudi takrat družina prišla na prvo mesto.

Vrhunski zabavljač do vloge pevca prišel naključno

Do ideje, da bi postal pevec, je prišel po naključju leta 1986, ko je z Doris Dragović posnel duet U tebe se neću zaljubiti. Izvajalec, ki bi moral z Doris zapeti duet, ni prišel, Jasmin pa je po poslušanju posnetka ugotovil, da ni le nadarjen bobnar, temveč tudi dober pevec. Kasneje se je izkazal tudi za vrhunskega zabavljača. Svojo prvo ploščo je v sodelovanju z Rajkom Dujmićem in Stevom Cvikićem izdal leta 1987, prvi koncert je imel v 90. letih. Ena izmed njegovih največjih uspešnic je še danes pesem Umoran sam.

S predskupino Naranča je izvedel več kot 1500 koncertov, v času vojne pa je prijel za mikrofon in izvedel več kot 500 humanitarnih koncertov za dvig morale. Pozneje je kariero nadaljeval tudi v sodelovanju s Tončijem Huljićem in Fedorjem Boićem, ki sta poleg Dujmića in Cvikića njegova najpomembnejša sodelavca.

Profesionalen in odkrit

V petih desetletjih na odru je prestal vse. Več let je imel po kar 120 koncertov na leto, šele zadnja leta pa je številko po lastni odločitvi zdesetkal. Zadnji album je izdal leta 2017.

Že od prvih dni svoje kariere je bil znan po svoji profesionalnosti, pa tudi po pripravljenosti spregovoriti o vseh temah. Poudarjal je, da ničesar ne želi skrivati, zato je bil glede družine, ljubezni in drugih osebnih stvari vedno odprt.