Ob ugibanjih in razgretih razpravah, katerega spola bo otrok, kakšno ime mu bosta nadela vojvoda in vojvodinja Cambriška ter za kakšno vzgojo se bosta odločila, britanski trgovci vročično računajo, koliko bodo zaslužili ob rojstvu princa ali princese - v britanskem gospodarstvu naj bi se zaradi praznovanja in prodaje spominkov zavrtelo več kot 270 milijonov evrov.

Na srečen dogodek se pripravljajo tudi v znamenitem muzeju voščenih lutk v Londonu. Lutki para bodo v muzeju prestavili na vidnejše mesto, saj pričakujejo povečan ogled lutk po rojstvu novega člana kraljevske družine.

V ozadju medijskega pompa pa potekajo čisto resne pravne razprave o vprašanju, ali ima, če bi se rodila deklica, ta pravico do nasledstva prestola. Pred dvema letoma je britanski parlament sicer sprejel amandma k starodavnemu zakonu o nasledstvu krone, ki prvemu otroku princa Williama in njegove žene Kate ne glede na spol omogoča, da bo tretji ali tretja v vrsti za prestol - torej za princem Charlesom in princem Williamom.

A kot vedno vrag tiči v podrobnostih. Britanska kraljica Elizabeta II. namreč, kot je znano, formalno vlada tudi v 15 državah Commonwealtha. Da bi omenjeni amandma začel veljati, morajo vse države Commonwealtha spremeniti ustavo. Zapleta pa se v Kanadi in Avstraliji.

Še več boste izvedeli v reportaži iz Londona, ki jo je za oddajo Zrcalo tedna pripravila Nataša Prislan, ogledate pa si jo lahko v priloženem videoposnetku!