Muratov, ustanovitelj in urednik neodvisnega časopisa Nova Gazeta, ki je medtem zaradi ukrepov ruskih oblasti nehal izhajati, je Nobelovo nagrado za mir za leto 2021 dobil skupaj s filipinsko novinarko Mario Resso za njuna prizadevanja za zaščito svobode izražanja. Že kmalu po prejemu nagrade je Muratov napovedal, da bo denarno nagrado, vredno 475.000 evrov, podaril v dobrodelne namene, pozneje pa se je domislil, da bi na dražbi prodali tudi medaljo.

Osredinil se je na Unicef in v želji, "da bi otrokom beguncem omogočili prihodnost", skupaj z dražbeno hišo Heritage Auctions priredil dražbo svoje medalje. Čeprav se je pričakovalo, da bo končni znesek prodaje visok in da bo – tako zaradi namena prodaje kot zaradi dejstva, da jo prodaja Muratov – najverjetneje padel rekord najdražje prodane Nobelove nagrade, pa ni najbrž nihče pričakoval takšnega razpleta.

Dražba, ki se je sicer na spletu začela že 1. junija, v tem času pa se je cena iz izklicnih 25.000 dolarjev dvignila na 550.000 dolarjev, je namreč v živo trajala le okoli 20 minut. Dražitelji so najprej izmenično dvigovali ceno do 4,3 milijona evrov, nato pa je anonimni ponudnik po telefonu za nagrado ponudil 103,5 milijona dolarjev oz. 98,46 milijona evrov in s tem končal prodajo.

Kot omenjeno, bo celoten znesek namenjen Unicefu za pomoč zaradi vojne razseljenim ukrajinskim otrokom. Dražbena hiša se je namreč odpovedala proviziji, tako da bo Unicef dobil celoten znesek. "Najpomembnejše sporočilo danes je, da ljudje razumejo, da se dogaja vojna, pomagati moramo ljudem, ki najbolj trpijo," je novinar poudaril v videu za dražbo.

Nobelove nagrade so sicer tradicionalno zelo cenjene med zbiratelji. Za najdražje prodano je do zdaj veljala nagrada Jamesa Watsona, ki jo je ta dobil leta 1962 za svoje delo pri odkrivanju sestave DNK, in sicer so zanjo leta 2014 iztržili 4,76 milijona dolarjev. Tri leta pozneje je nagrado na dražbi ponudila tudi družina Watsonovega sonagrajenca Francisa Cricka in zanjo dobila občutno manj, 2,27 milijona dolarjev.