Moto Jamesa Deana je bil Živi hitro, umri mlad in pusti za seboj lepo truplo. Igralski genij, kultna hollywoodska ikona, ki je umrl star 24 let, je geslo vzel dobesedno. 8. februarja bi dopolnil 80 let.

Kultni status Jamesa Deana najbolje pooseblja njegova vloga v Uporniku brez razloga, filmu, za katerega se zdi, da je bil napisan prav zanj. V svoji kratki, a markantni karieri, je posnel tri filme in bil za prvega in tretjega nominiran za oskarja, drugi pa ga je zapisal v zvezde in ga naredil nesmrtnega.

Upornik brez razloga
Druga zaporedna vloga, vnovič zadetek v polno. Upornik brez razloga je film, ki je bil takrat izjemno priljubljen med najstniki in je odseval stanje neke generacije. Danes je film pojmovan za klasiko in najbolj uspelo reprezentacijo najstniške tesnobe. Ob Deanu sta zaigrali še dve zvezdi iz 50. let Natalie Wood in Sal Mineo, kot Kazan pa je tudi ražiser Nicholas Ray pogosto spodbujal Deanove kreativne dodatke.

Velikan
Premiere Velikana leta 1956 James Dean ni dočakal. V svojem zadnjem filmu je mladenič igral stransko vlogo ob boku filmskih velikanov Elizabeth Taylor in Rocka Hudsona. S Taylorjevo sta si bila izredno blizu, medtem ko se s Hudsonom sploh nista razumela, kar je le še zaostrilo njune spopade pred kamero. A Hudsonova nekdanja žena je zatrdila, da je igralec neutolažljivo jokal, ko je zvedel za smrt kolega, in se posipal s pepelom, kot da bi sam ubil Jamesa Deana. Za uprizoritev starejše verzije svojega lika si je Dean pobarval lase na sivo in si jih del pobril, da bi dajal videz redčenja las.

Proti koncu filma ima umetno postarani Dean govor na banketu. Prizor, naslovljen Zadnja večerja, je bil zadnji Deanov prizor na velikih platnih. Pri svoji prepričljivi upodobitvi pijanega Jetta Rinka naj bi James tako momljal, da je moral njegov soigralec Dennis Hopper posneti dialog znova, saj je Dean že umrl v času montaže filma. Za vlogo je dobil Dean že svojo drugo posthumno nominacijo, kar do danes ostaja edini tak dosežek.

Kaj bi bilo, če …?
Tik pred smrtjo je Deanova agentka z Warner Brosom sklenila milijon dolarjev vredno pogodbo za 9 filmov. Igralčev naslednji projekt naj bi bila TV-verzija gledališke igre The Corn is Green, sledil pa bi film Nekdo tam zgoraj me ima rad (1956), epski film o boksarju Rockyju Grazianu, v katerem ga je zamenjal Paul Newman. Modrooki lepotec, ki je v neposredni tekmi z Deanom izgubil vlogo v Vzhodno od raja, je po Jimmyjevi smrti dobil tudi nekaj drugih njegovih projektov: vlogo Billyja The Kida v The Left Handed Gun (1958) in glavno vlogo v Mački na vroči pločevinasti strehi (1958).

Dirkaški dnevi in "Little Bastard"
Ko je Dean, navdušen nad dirkanjem, dobil vlogo v Vzhodno od raja, si je kupil dirkalnik MG TD, ki ga je kmalu zamenjal za nadgrajenega Porscheja 356 Speedsterja, s katerim se je udeležil dirkaških tekem in dosegel nekaj odmevnih rezultatov. Med snemanjem Upornika brez razloga je Speedsterja zamenjal za Porscheja 550 Spyderja, ki so jih izdelali le 90. Med snemanjem Velikana so mu dirkanje prepovedali, a takoj po zadnjem rezu je bil Dean spet v sedlu. Spyderja je za igralca lastnoročno priredil George Barris, ki je kasneje zaslovel kot dizajner Batmobila. Deanov govorni trener na snemanju Velikana je igralčevega jeklenega lepotca poimenoval Little Bastard in Dean je komaj čakal, da ga razkaže prijateljem, čeprav so imeli tako soigralci kot Barris slabe slutnje glede igralčevega športnega avtomobila.

Miti o smrti Jamesa Deana
Tistega usodnega jutra 30. septembra 1955 se je Dean, ki se je pripravljal na dirko v Palm Springsu, skupaj s svojim mehanikom Rolfom Wuetherichem podal proti Salinasu. Ironično, 2 uri in 15 minut pred smrtjo je Deana ustavila cestna patrulja zaradi prehitre vožnje. Dean je nadaljeval vožnjo proti zahodu, ko mu je pri Cholamu pot prekrižal ford, ki ga je vozil študent Donald Turnupseed, ki ni videl igralčevega Spyderja. Vozili sta čelno trčili, policista, ki so ju poklicali na kraj nesreče, pa je pričakal pretresljiv prizor zmečkane pločevine in ranjenega Deana, ki so ga težko dihajočega nosili v rešilca. Wuethericha je vrglo iz avtomobila in je obležal z zlomljeno čeljustjo, a preživel, Deana pa so odpeljali v bolnišnico v Paso Roblesu, kjer so ga ob prihodu proglasili za mrtvega. Njegove zadnje besede pred trčenjem naj bi bile: "Ta tip mora ustaviti … Saj naju bo videl."

Oglas za varno vožnjo pred smrtjo
V nasprotju s splošnim prepričanjem, ki je veljalo še desetletja po njegovi smrti, so policisti na kraju nesreče ugotovili, da je igralec vozil po omejitvah, kar je potrdila tudi rekonstrukcija nesreče. Turnupseed jo je odnesel le z lažjimi poškodbami, policija pa proti njemu ni vložila obtožnice. Leta 1995 je umrl za rakom in čeprav se ni mogel izogniti Deanovemu Spyderju, se je vse do smrti uspešno izogibal novinarjem, ki so ga nenehno oblegali s prošnjami za intervjuje. Wuetherich je umrl v prometni nesreči v Nemčiji leta 1981.

Po še enem spletu ironičnih naključij je Dean tik pred smrtjo posnel kampanjo za varno vožnjo. V TV-oglasu Dean prepričuje: ''Včasih sem kar pogosto divjal in na avtocesti nepotrebno tvegal. Zdaj, ko vozim po avtocesti, sem še posebej previden.'' Igralec za seboj ni pustil oporoke, zato je vse premoženje dobil njegov odtujeni oče. James Dean je pokopan v Fairmontu v Indiani, leta 1977 pa so mu v Cholamu, kjer se je zgodila nesreča, postavili spomenik. Vanj so vklesali datuma in uri igralčevega rojstva in smrti ter na roko vpisano posvetilo Deanovega najboljšega prijatelja Williama Basta. Ta je uporabil najljubši citat Jimmyjeve priljubljene knjige Mali princ Antoina St. Exuperyja: Bistvo je očem nevidno. Leta 2005 so v okviru 50. obletnice Deanove smrti avtocestni odsek pri Cholamu poimenovali James Dean Memorial Highway. Leta 2004 so v Indiani odprli muzej, posvečen Jamesu Deanu, a so ga morali po dveh letih zaradi finančnih težav zapreti.

Prekletstvo Little Bastarda
Po Deanovi smrti je njegov Porsche 550 Spyder dobil zlovešči sloves vozila, ki prinaša smrt. Leta in leta so mnogi verjeli, da so tako avtomobil kot vsi njegovi deli zakleti. Razbitino je kupil George Barris, a je padla s prikolice in pri tem zlomila nogo mehaniku. Barris je motor in kolesje prodal zdravnikoma McHenryju in Eschridu. Med dirkanjem enega proti drugemu se je McHenry ubil, Eschrid pa hudo poškodoval. Barris je kasneje prodal dve pnevmatiki, ki sta v Deanovi nesreči ostali nepoškodovani, pri novem lastniku pa sta se simultano razleteli in povzročili nesrečo. Nato sta dva mlada tatova poskušala ukrasti dele Spyderja – oba sta se pri tem resneje ranila.

To je bila za Barrisa kaplja čez rob in odločil se je Little Bastarda spraviti vkraj, a ga je Kalifornijska prometna patrulja prepričala, naj razbitino posodi za razstavo o prometni varnosti. Že prvi poskus se je končal neuspešno, saj je garaža s Spyderjem pogorela do tal, nepoškodovani so začuda ostali le ostanki nesrečnega dirkalnika. Drugi poskus je bila razstava na srednji šoli v Sacramentu, na kateri je avto padel in pri tem poškodoval nekega dijaka. Težave je Little Bastard povzročal tudi pri transportu – na poti v Salinas je tovornjak s Spyderjem izgubil nadzor, voznik je padel iz vozila, nanj pa še Deanov avto, ki ga je pod seboj zmečkal.

Nazadnje so razbitino uporabili na razstavi leta 1959, nato pa je avto ob vračanju Barrisu v Los Angeles skrivnostno izginil in od takrat zanj ni več slišal nihče.

Spolna usmerjenost: bi, homo ali hetero?
Spolna usmerjenost Jamesa Deana je stvar razprav. Pogosto je pojmovan kot gejevska filmska ikona in nešteto pričevanj potrjuje, da je imel igralec seksualna razmerja tako z moškimi kot z ženskami. Sodeč po biografiji literarnega kritika Rona Martinettija The James Dean Story naj bi bilo Deanovo edino homoseksualno razmerje z režiserjem Rogersom Brackettom, in sicer v začetkih njegove igralske kariere. A leta 2006 je Deanov najboljši prijatelj William Bast izdal prenovljeno verzijo prve biografije o Deanu (James Dean: a biography, 1956 ) Surviving James Dean, v kateri je razkril, da sta bila v intimni zvezi, in opisal vse težave, povezane s tem.

V najnovejši knjigi Bast odkrito piše tudi o nekaterih drugih Deanovih homoseksualnih zvezah, med drugim tudi o tisti z Brackettom. Hollywoodski biografist Boze Hadleigh je leta 1972 tudi objavil intervju s Salom Mineom, ki mu je zaupal, da naj bi imel Dean razmerje z Nickom Adamsom. John Gilmore, Deanov prijatelj iz zgodnejših let, v knjigi piše, da je bil Dean ''multiseksualen'', tezo o biseksualnosti pa so potrdili še številni drugi hollywoodski biografisti in celo igralka Liz Sheridan, ki je imela z Deanom kratko razmerje in je kasneje napisala avtobiografsko knjigo Dizzy and Jimmy.

Pier Angeli: ljubezen Deanovega življenja?
Vendar potem ko je Dean podpisal pogodbo z Warner Brosom, so iz studijskega PR-oddelka začele pospešeno medijem curljati zgodbe o igralčevih razmerjih s številnimi mladimi igralkami, med katerimi je bila tudi tista o razmerju z italijansko zvezdnico Pier Angeli, ki je prav tako v tistem času snemala za WB. A če so bila druga razmerja izmišljena, je ljubezensko zvezo s Pier na ves glas razglašal tudi James sam, ki je vsakemu, ki ga je poslušal, zatrjeval, da je noro zaljubljen. V svoji avtobiografiji je celo Elia Kazan, ki sicer ni imel veliko zaupanja v Deanov uspeh z ženskami, povedal, da je slišal Pier in Jamesa glasno se ljubiti v Deanovi garderobi.

Razmerje ni imelo srečnega konca: mati Angelijeve je zvezi odločno nasprotovala, ker Dean ni bil katolik, in je hčerko spravila v poroko z igralcem/pevcem Vicom Damonejem. Zakon je bil katastrofa in preden je Pier storila samomor, je zapisala, da je bil Dean edini moški, ki ga je kdaj koli ljubila. Nekateri prijatelji so poročali, da je bil igralec popolnoma strt zaradi Pierine poroke, spet drugi pa trdijo, da je bil le jezen, ker je izgubil bitko z dekletovo materjo.

Obseden z Marlonom Brandom
James je bil velik občudovalec hollywoodske legende Marlona Branda. Kot njegovega heroja je tudi Deana oče v otroštvu zapustil in je imel z njim odtujen odnos. Kot Brando je tudi Dean želel pisati in je pisanje navajal kot svojo največjo ambicijo. Posnemajoč Branda je tudi kupil motor Triumph, podobnega kot je Brando vozil v Divjaku. Kot Brando je imel kratko afero z igralko Ursulo Andress. Brando sam je priznal, da ga je Dean pogosto klical in puščal sporočila na njegovi telefonski tajnici. Brando, ki ga je motilo, da Dean posnema njegov življenjski slog in igralske tehnike, mu klicev ni vračal.

Igralca sta se sicer srečala vsaj trikrat: na snemanju Vzhodno od raja, na snemanju filma Desirée in na neki zabavi, na kateri je Brando Deana potegnil na stran in mu dejal, da ima čustvene težave in nujno potrebujejo psihiatrično pomoč. Zanimivo je, da celo Kazan ni verjel, da bi Dean lahko obdržal kariero na tako visoki ravni, ampak je menil, da bi, če bi Dean dočakal starost, njegova zvezda hitro ugasnila. Bil naj bi premalo šolan v igri in se zanašal preveč na svoje instinkte za razliko od Branda, ki se je za ustvarjanje likov zanašal na svojo izpopolnjeno igralsko izobrazbo.

Igralska filozofija po JD-ju
A Dean je imel svojo filozofijo glede igranja, ki ga je jemal resno. "Igralec mora interpretirati življenje in da bi to lahko naredil, mora biti pripravljen sprejeti vse izkušnje, ki jih življenje ponuja. V kratkem razponu svojega življenja se mora igralec naučiti vsem kar se naučiti da, izkusiti vse, kar se izkusiti da, ali se temu vsaj čim bolj približati. Igralec mora biti nadčlovek v svojih prizadevanjih, da potisne globoko v podzavest vse, kar bi morda lahko kasneje uporabil kot umetnik," je razglabljal Jimmy. In še: "Zame je igranje najbolj logičen način za manifestiranje človeških nevroz. Po mojem mnenju je igralčeva pot zarisana še preden prileze iz zibke." Sodeč po izbiri in interpretaciji vlog, je imel Dean torej lep kup nevroz.

Nominiran za oskarja v 2/3 filmov
James Dean nedvomno ostaja eden tistih nesmrtnih zvezdnikov, ki so večji od življenja. JD je ameriška ikona, tako kot Marylin Monroe, Coca Cola, Elvis Presley in jabolčna pita. Njegovo ime boste našli na vseh mogočih ''najseznamih" – od 100 najbolj seksi filmskih zvezd vseh časov, 100 največjih zvezd, 100 največjih igralcev, 50 največjih legend velikega platna po izbiri Ameriškega filmskega inštituta, njegovo vlogo v Uporniku pa je revija Premiere uvrstila med 50 najboljših predstav vseh časov.

Res je, ni dobil oskarja, ampak treba je vedeti, da je bil Dean za časa obeh nominacij dvoje, kar moškemu igralcu vedno zmanjša možnosti za oskarja: mlad in lep. Kar vprašajte Paula Newmana, ki je ob osmih nominacijah moral dočakati častitljivo starost, da mu je Akademija le podelila zlati kipec. Kljub vsemu pa je James v elitni družbi oskarjevskih nominirancev: bil je prvi izmed le 4 igralcev, posthumno nominiranih za glavno vlogo (drugi so Spencer Tracy, Peter Finch in Massimo Troisi), in edini, ki je posthumno prejel več kot eno nominacijo. Dean je bil nominiran za oskarja za dve tretjini svojih vlog, kar je rekord, ki verjetno ne bo nikdar presežen. Ostaja tudi eden izmed šestih nominiranih za oskarja že v svoji prvi pravi vlogi.

Njegovo formulo za igralski uspeh lepo povzema eden njegovih citatov: "Da se zavedaš celotnega pomena življenja, je igralčeva dolžnost, da ga interpretiraš, njegov problem in da ga izraziš, njegov klic. Biti igralec je najbolj samotna stvar na svetu. Popolnoma sam si s svojo koncentracijo in domišljijo in to je vse, kar imaš."

Zapuščina Jamesa Deana
Po podatkih revije Forbes Deanova posest še vedno prinese okoli 5 milijonov dolarjev na leto, Dean pa dobi posthumno več pisem oboževalcev kot kdor koli drug. Upornika brez razloga pogosto navajajo kot simbol rastočega povojnega uporništva najstnikov v 50. letih prejšnjega stoletja, pomembno vlogo naj bi igral tudi pri pojavu rokenrola in ostaja popkulturni fenomen. Številni mladi te in kasnejših generacij so si za vzornika vzeli Deana. Njegova karizmatična osebnost na platnu in kratka kariera v kombinaciji s publiciteto in famo okrog smrti v rosnih letih so ga transformirale v kultni lik.

Njegovo ime se še danes pojavlja v nepreglednem morju pesmi in filmov. Med drugim je navdihnil režiserja Georgea Lucasa za lik Skywalkerja v Vojni zvezd, v svojih pesmih so Deanov nesmrtni položaj še utrdili rockklasiki The Eagles, Don McLean (American Pie), John Mellancamp (Jack and Diane), The Smiths in Morrissey, Billy Joel (We Didn’s Start the Fire), Lou Reed (Walk on the Wild Side), REM (Electrolite) …, sodobnejši glasbeniki kot Bon Jovi, The Killers, Madonna, Placebo, countrypevci, indiepevci, celo raperji (Jay Z in Nas). Še sam Elvis Presley je bil znan kot velik občudovalec Deana ter njegove uporniške podobe in osebnosti. A po resnici povedano ni težko biti občudovalec Jamesa Deana.

Kaja Sajovic