Poleg vseh filmskih nagrad je bila dvakrat nominirana tudi za tonyja. Foto:
Poleg vseh filmskih nagrad je bila dvakrat nominirana tudi za tonyja. Foto:

Katherine Hepburn se je rodila 12. maja 1907 v precej premožni družini, mama je bila sufražetka, oče pa zdravnik.

Starša sta vedno spodbujala otroke, da brez zadržkov izražajo svoja mnenja o političnih in socialnih vprašanjih v družbi, pozneje je Katherine priznala, da ji je ravno ta odkritost pomagala, da je postala samosvoja in neodvisna. Kot deklica se je ukvarjala različnimi športi, najbolj se je navduševala nad umetnostnim drsanjem in plavanjem, v starejših letih pa nad golfom.

3. aprila 1921 je Katherine na podstrešju našla mrtvega starejšega brata Toma, ki naj bi pri 16 letih naredil samomor, čeprav je njegova družina trdila, da je bil izredno vesel fant.
Na koncu je obveljala razlaga, da se je obesil med igro, ko je želel Katherine pokazati nov trik z vrvjo. Bratova smrt jo je zelo prizadela, padla je v depresijo in se ni hotela več družiti z drugimi otroki, zato so jo večinoma šolali doma.

T. P.

V igranje se je zaljubila na fakulteti, čeprav je diplomirala iz zgodovine in psihologije. V avtobiografiji, ki jo je napisala v poznejših letih, pa je priznala, da so jo iz fakultete tudi suspendirali, ker se ni držala pravil in ker so jo zalotili med kajenjem, kar je takrat, predvsem za ženske, bilo nekaj nedopustnega. Napisala še je, da se je ponoči hodila gola kopat v šolski bazen, a je pri tem početju vseeno niso nikoli zalotili.
Leta 1929 se je poročila s poslovnežem Ludlowom Ogdenom Smithom, ki ga je spoznala na fakulteti. Njun zakun naj ne bi bil preveč trden že od samega začetka, ločila sta se v Mehiki šest let pozneje in še leta 1942, če prvotna ločitev slučajno ne bi bila veljavna, ker ni bila sklenjena na ameriških tleh. A kljub vsemu sta Katherine in Ludlow ostala prijatelja vse do smrti. Posebej mu je bila hvaležna za vso finančno in moralno podporo na začetku svoje igralske kariere.
Katherine je svojo igralsko kariero začela na gledaliških deskah, a ne preveč uspešno, saj so jo velikokrat odpustili zaradi zamujanja na vaje. Vseeno pa je počasi pritegila tudi pozornost Hollywooda, a je velike studie skrbelo, da iz nje kljub njenemu talentu ne bodo mogli narediti zvezde, saj se jo je takoj prijel sloves težavne igralke, ki se nerada podreja željam Hollywooda.
Vendar so se motili, saj je Katherine že za svoj tretji film Morning Glory prejela oskarja za glavno žensko vlogo, njen četrti film Little Women pa je doživel velik uspeh v blagajnah. Navdušena nad svojim uspehom v Hollywoodu se je vseeno odločila, da pogreša odrske deske, zato se je za nekaj časa vrnila na Brodway, vse svoje življenje pa je uspešno krmarila med vlogami v gledališču in filmu.
Tisto, kar večina danes občuduje pri Hepburnovi - direktnost, nehollywoodsko vedenje, nekonvencionalizem – je počasi začelo odvračati gledalce, saj je zaporedoma doživela nekaj večjih filmskih neuspehov na filmu. Bila je namreč prva, ki je začela rušiti stereotipe o neumnih svetlolasih igralkah. Vedno je bila znana po močnih ženskih likih, ki jih je igrala, mediji pa so bili najbolj razburjeni, ker ni želela nositi kril tako kot večina žensk v tistem času, ampak je prisegala na hlače.
Snubili so jo tudi za glavno vlogo v filmu V vrtincu, a je ves čas menila, da tej vlogi ne bo mogla dati tega, kar si zasluži. Na koncu so najeli Vivien Leigh, s Katherine pa sta postali veliki prijateljici.
Javnosti pa ni ostalo skrito njeno ljubezensko življenje kljub njenemu zavračanju medijev. Nekdanji ljubimec Howard Hughes ji je pomagal, da je odkupila pravice za film Philadelphia Story, s tem pa je dobila moč, da si je sama izbrala soigralce v filmu. Izbrala je dve največji zvezdi takratnega časa, Caryja Granta in Jamesa Stewarta, njena kariera pa je ponovno vzcvetela, saj je bila ponovno nominirana za oskarja. Kljub romanci s Howardom Hughesom pa je bil njena prava ljubezen hollywoodski igralec Spencer Tracy.
V filmu Letalec je bila prikazana ljubezenska zgodba med Howardom Hughesom, ki ga je upodobil Leonardo DiCaprio, in Katherine Hepburn, ki jo je zaigrala Cate Blanchett. Ta je za vlogo prejela oskarja za žensko stransko vlogo.
S Spencerjem Tracyjem je prvič zaigrala leta 1942 v filmu Woman of the Year, na snemanju pa se je začela njuna ljubezenska zgodba, kmalu sta postala eden izmed najbolj znanih parov v Hollywoodu, čeprav je bil Spencer poročen. Zelo dolgo sta skrivala svojo romanco, čeprav je trajala več kot dve desetletji, se tihotapila skozi stranske vhode restavracij in hotelov, le nekaj let pred njegovo smrtjo sta srečno zaživela skupaj, čeprav se Spencer, veren kristjan, ni nikoli ločil od svoje žene. Katherine se iz spoštovanja do njegove družine ni udeležila njegovega pogreba.
Skupaj sta zaigrala v devetih filmih. Zadnjega, Ugani, kdo pride na večerjo, Katherine ni nikoli videla, saj je dejala, da ne more gledati svoje ljubezni v njegovi zadnji vlogi. Svojega drugega oskarja je dobila za vlogo v tem filmu, a je dejala, da si ga pravzaprav ni zaslužila, ampak je Akademija z njim le želela izkazati čast Tracyju.
Peter O'Toole, ki je z njo zaigral v Levu pozimi, za katerega je Katherine prejela tretjega oskarja, je v več intervjujih priznal, da je Katherina njegova najljubša igralka, po njej je celo poimenoval svojo hčer. V Levu pozimi je z njo sodeloval tudi Anthony Hopkins, pozneje pa je razkril, da je njen raskav glas bil navdih za upodobitev glasu Hannibala Lecterja. Zadnjega oskarja je Katherine prejela za vlogo v filmu Na zlatem ribniku, v katerem je zaigrala s Henryjem Fondo. Katherine Hepburn je umrla 29. junija naravne smrti, stara 96 let.
Katherine, za razliko od večine današnjih zveznic, ni bila pretirano naklonjena medijski pozornosti. Zavračala je intervjuje, kar je še posebej razjezilo filmske studie, nerada je tudi dajala avtograme. Od današnjih igralk je najbolj občudovala Julio Roberts, Melanie Griffith in Vanesso Redgrave, prezirala pa je Meryl Streep. Med moškimi igralci današnjega časa je oboževala Johna Travolto, Harrisona Forda, Jeremyja Ironsa, ni pa marala Arnolda Schwarzeneggerja, Sylvestra Stallona, najmanj všeč pa ji je bil Woody Allen.