Oglas
Hollywood je kraj, kjer ti plačajo tisoč dolarjev za poljub in petdeset centov za tvojo dušo.
Bolj kot vse drugo si želim biti velika zvezda.
Hočem biti umetnica, ne erotična nakaza. Nočem biti prodana javnosti kot celuloidni afrodizijak.
Za površnega opazovalca je bila M. M. platinasta lepotička, ki je poosebljala stereotip seksapilne, prismuknjene blondinke.
Težko otroštvo Norme Jeane Baker
Marilyn Monroe se je rodila 1. junija 1926 v Los Angelesu kot Norma Jeane Mortenson. Še pred njenim rojstvom je oče Martin Edward Mortenson kupil motor in jo popihal v San Francisco. Norma je odrasla, ne vedoč, kdo je v resnici n jen oče, saj jo je mama Gladys s številnimi razmerji popolnoma zmedla. Pozneje je dala Gladys hčeri priimek Baker, po fantu, s katerim je hodila pred Mortensonom, številni biografi pa menijo, da je bil Marilynin biološki oče Charles Stanley Gifford, prodajalec pri RKO Pictures, kjer je privlačna Gladys delala kot montažerka. To naj bi pozneje verjela tudi igralka.
Gladys in Normo je nenehno spremljala revščina, Gladys, v družini katere je bilo več samomorov, pa je trpela za duševno boleznijo in je do konca življenja živela v in zunaj zavodov za duševno bolne. Norma Jeane je zato preživela veliko časa pri rejnikih, pri 9 letih pa so jo dali za dve leti v sirotišnico. Gladysina najboljša prijateljica je v želji pomagati 16-letnemu dekletu našla snubca. Junija 1942 se je Norma tako poročila z Jameson Doughertyjem, s katerim se je po štirih letih ločila.
Kako se napiše "Marilyn"?
Normo Jeane Dougherty je odkril vojaški fotograf David Conover, ko je delal reportažo o ženskih prispevanjih k vojnim prizadevanjem. Norma je delala v tovarni vojnih letal in Conover je pozneje trdil, da sta imela dve leti razmerje. Dekle je podpisalo manekensko pogodbo, ostrigla in pobarvala si je lase ter kmalu začela osvajati naslovnice številnih revij.
Opazil jo je filmski skavt in ji priskrbel avdicijo pri 20th Century Foxu. Dali so ji pogodbo in ji predlagali, da si spremeni ime v Marilyn, saj Norma Jeane ni zvenelo dovolj komercialno. Priimek Monroe si je nato 20-letnica nadela po maminem dekliškem priimku, do konca pa ji je bilo žal, da ni vztrajala pri svojem predlogu: Jeane Monroe. Ko je prvič podpisala avtogram kot Marilyn Monroe, je morala celo vprašati, kako se napiše Marilyn.
Začetki v svetu filma in Mis zlate sanje
Začela je z manjšimi vlogami v filmih Scudda Hoo! Scudda Hay! in Dangerous Years, a Foxa ni prepričala o igralskem potencialu. Občinstvo in kritiki so jo opazili v stranskih vlogah v uspešnicah Vse o Evi in Asfaltni džungli in Marilyn se je počasi razvijala v zvezdo. Menedžer jo je prepričal v manjše lepotne popravke nosu, brade in zobovja, veliki preboj pa ji je uspel v vlogi prismuknjene receptorke v komediji Monkey Business s Caryjem Grantom in Ginger Rogers. Fox je končno popustil in ji dal leta 1952 glavno vlogo v B-filmu Don’t Bother to Knock. Vlogo danes hvalijo kot eno najboljših v Marilynini karieri.
Takrat se je Monroejeva tudi začela dobivati z igralcem bejzbola Joejem DiMaggiem. Leto pozneje je nastopila v velikoproračunski Niagari, takrat pa so tudi začele krožiti gole igralkine koledarske fotografije, ki jih je posnela, ko se je še prebijala v svetu šovbiznisa. Marilyn je bila naslovljena kot "Miss Golden Dreams". Na osuplost Foxa se je Monroejeva odločila javno priznati, da je na slikah ona. Slike je kupil Hugh Hefner in jih objavil v prvi izdaji Playboya, ne Monroejeva ne fotograf Tom Kelley pa nista prejela niti centa za koledar, ki je zalužil na milijone dolarjev.
Moški imajo raje plavolaske, mar ne?
Sledila sta filma Moški imajo raje plavolaske in Kako poročiti milijonarja, ki sta utrdila igralkin prvokategorni status, jo naredila za svetovno znano zvezdo in usidrala stereotip neumne blondinke, ki se ga je Marilyn pozneje tako obupno želela otresti. Film Moški imajo raje plavolaske je poskrbel za kultno Marilynino pevsko točko Diamonds Are a Girl’s Best Friend (video) - prizor, ki je navdihnil take današnje zvezde kot Madonno, Kylie Minogue in Christino Aguilero. Na losangeleški premieri filma pa sta Marilyn in njena soigralka Jane Russell odtisnili svoje roke in podplate v beton pred Chinese Theatrom.
A igralka se je počasi naveličala stereotipnih komičnih vlog, s katerimi jo je zasipaval studio. Po filmu Sedem let skomin (1955) je prekinila pogodbo, da je šla študirat igralstvo v sloviti Actors Studio v New Yorku. Pri Foxu so zahtevali, da se vrne in snema projekte, ki so se igralki zdeli neprimerni (Dekle v rožnatih pajkicah, Kako biti zelo, zelo popularen), a Marilyn je ostala v New Yorku, studijski šefi pa so po vrsti neuspehov svojih drugih igralk morali priznati poraz in Monroejeva se je vrnila v Hollywood z njej bolj naklonjeno pogodbo.
Evropa jo je oboževala
Sledila je Avtobusna postaja, v kateri se je igralka načrtno pojavila v precej manj glamurozni izdaji. Kritiki so ji peli hvale in Marilyn je bila nominirana za zlati globus. Režiser filma Joshua Logan je pozneje v svoji avtobiografiji zapisal, da se mu je Marilyn zdela eden največjih talentov vseh časov in da ga je popolnoma osupla s svojo inteligenco.
V tem času se je Monroejeva po kratki aferi z Marlonom Brandom poročila z dramatikom Arthurjem Millerjem in s prijateljem, fotografom Miltonom Greenom ustanovila svojo produkcijsko hišo, ki je leta 1957 izdala prvi in edini film Princ in plesalka. Marilyn je v njem zaigrala ob boku priznanega britanskega igralca Laurenca Oliviera - tudi režiserja filma, ki je bil besen na igralkino redno zamujanje na snemanje. A kritike je znova prepričala, še zlasti v Evropi, kjer so ji Italijani dali nagrado Davida di Donatella, Francozi nagrado Crystal Star, Britanci pa nominacijo za Bafto.
Zadnji posneti film M. M. in Gabla
Leta 1959 je posnela največjo uspešnico svoje kariere, ko je s Tonyjem Curtisom in Jackom Lemmonom zaigrala v komediji Billya Wilderja Nekateri so za vroče, ki še danes velja za eno od filmskih klasik. Po koncu snemanja se je Wilder javno pritoževal o Marilyninem težavnem vedenju na snemanju, a kmalu se je zmehčal in jo hvalil kot veliko komedijantko. S svojo predstavo si je Monroejeva prislužila zlati globus za najboljšo igralko v mjuziklu/komediji.
Sledila je vloga v Let’s Make Love, ki sicer ni bila uspešnica, je pa Marilyn v njej odpela še eno legendarno pesem, My Heart Belong to Daddy, Marilyn pa se je zapletla v razmerje s soigralcem Yvesom Montandom. Sledilo je snemanje Neprilagojenih, za katere je scenarij napisal igralkin mož Arthur Miller in je pomenil zadnji končani film tako za Monroejevo kot za njenega soigralca Clarka Gabla. Monroe, Gable in Montgomery Clift (Marilyn je o njem nekoč dejala, da je edini človek, ki ga pozna, da mu gre še slabše kot njej) so vsi blesteli v svojih vlogah, tabloidi pa so Gablovo smrt zaradi srčnega napada pripisali Monroejevi, ki da mu je snemanje močno otežila.
Vse najboljše, gospod predsednik ...
Zadnji igralkin projekt je bila nikoli dokončana komedija Something's Got to Give, razvpita predvsem zaradi težav, ki so spremljale njeno nastajanje, te dni pa je spet v ospredju, ker so se pojavile fotografije s snemanja, ki dokazujejo, da je Marilyn v njem posnela prvi gol prizor za hollywoodsko igralko (video).
Maja 1962 je Marilyn še zadnjič nastopila v javnosti, ko je nepozabno zapela Happy Birthday, Mr. President (video) na 45. rojstnodnevni zabavi takratnega ameriškega predsednika Johna F. Kennedyja. Igralka in karizmatični prvi mož ZDA sta spala skupaj potem, ko je po šestih mesecih dobivanja z Monroejevo Frank Sinatra objavil zaroko z drugo. Marilyn je zaupala prijateljem, da je imela s Kennedyjem razmerje že pred njegovo izvolitvijo.
Lepa na zunaj, ruševina od znotraj
Zasebno je bila igralka razvalina - splavi, nihanje telesne teže, popivanje, večkratni preveliki odmerki uspavalnih tablet, obravnavanje kot zgolj blond sekssimbol in nesrečne afere z mnogimi največjimi zvezdniki takratnega časa so nesrečno lepotico pripeljali na rob. Monroejeva je v izčrpnem intervjuju za revijo Life izrazila zagrenjenost nad tem, kako ji je Hollywood dal oznako neumne blondinke in kako je imela rada svoje občinstvo.
Posnela je niz fotografij za revijo Vogue in se začela dogovarjati o glavni vlogi v filmu o svoji vzornici Jean Harlow ter še nekaterih projektih. Svoj zadnji rojstni dan je Marilyn praznovala popolnoma pijana s Frankom Sinatro.
Pred nadaljevanjem snemanja Something's Got to Give je 5. avgusta 1962 hišna pomočnica igralko našla mrtvo in golo, s telefonom v roki, na njenem losangeleškem domu v Brentwoodu. Stara je bila 36 let.
Kaja Sajovic
Hollywood je kraj, kjer ti plačajo tisoč dolarjev za poljub in petdeset centov za tvojo dušo.
Bolj kot vse drugo si želim biti velika zvezda.
Hočem biti umetnica, ne erotična nakaza. Nočem biti prodana javnosti kot celuloidni afrodizijak.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje