Pri vsej obilici glasbe ni težko prepoznati nečesa svežega in inovativnega, kar se zgodi, ko prvič slišite debitantski Nellyjin album Whoa! Nelly.

Za to se lahko zahvali pestremu kulturnemu okolju – odraščala je v Kanadi, zaradi portugalskih korenin pa se je že zgodaj spoznala tudi z najboljšimi portugalskimi in brazilskimi umetniki. Vsa ta mešanica vplivov je njeni glasbi dala mednarodni prizvok, ki ga pri njenih kolegicah pogosto pogrešamo.

Vedno obkrožena z glasbo
Nelly Furtado, rojena portugalskim staršem Marii Manueli in Antoniu Joseju 2. decembra leta 1978 v Victorii, Britanska Kolumbija, je bila glasba položena v zibelko. Ime je dobila po sovjetski gimnastičarki Nellie Kim. Njena mati je vrsto let pela v cerkvenem zboru, oče, velik ljubitelj tipične portugalske glasbe, poznane pod imenom fado, pa je bil ljubiteljski pevec. Še več, dedek je igral več instrumentov, stric pa je bil znani portugalski skladatelj. Kaj bi hotela še več?

Nelly se z glasbo ukvarja že od malih nog. Pri štirih je že igrala na ukulele in pela tako v portugalščini kot angleščini, do enajstega leta pa je že pridobila znanje, s katerim so jo kot pozavnistko sprejeli v džez zasedbo in godbo, igrala je tudi klaviature in kitaro. Ko je bila priložnost, je še zaplesala.

Po žilah ji tečeta hiphop in rock
Nelly je bila eden tistih otrok, ki je že zelo zgodaj vedela, kaj želi postati, "ko bo velika": glasbenica, seveda. V devetdesetih letih, ko je na veliko sceno prihajal hiphop, se je Nelly navduševala nad pesmimi skupine TLC, Bel Biv Devoea, Ice-T-ja in Mariah Carey. Skušala jih je čim bolj posnemati, svoje "izživljanje" pa skrbno snemala na kasetnik, ki sta ji ga kupila starša.

Med obiskom Portugalske, natančneje Azorov, s katerih prihajat starša, se je najstnica Nelly bolje spoznala tudi z britanskimi rockzasedbami in ljubiteljica r'n'b-ja in hiphopa se je navdušila še nad legendarnimi skupinami U2, Radiohead in Oasis.

Moj preljubi Toronto
Portugalska Kanadčanka se je že med prvim obiskom Toronta zaljubila v to mesto, ki mu pravi "najbolj večkulturni kraj na svetu", kjer "je lahko pripadnica katere koli skupine želi". Že v mladosti je navezala stike z nekaterimi raperji in didžeji, ki so iskali vedno nove zvoke. Po končani srednji šoli se je leta 1996 v Toronto tudi preselila, kjer živi še zdaj.

Uau, Nellly, whoa!
Njen debitantski album Whoa, Nelly je izšel jeseni leta 2000 in je rezultat njenega sodelovanja na nekem tekmovanju nadarjenih pevcev. Ko jo je tam slišal peti menedžer zasedbe The Philosopher Kings, je vedel, da je Nelly neobrušeni diamant. Čeprav ni imela niti ene samostojne skladbe in se je lahko pohvalila le z nekaj posnetimi spremljevalnimi glasovi, se je odločila, da bo poskusila. Podpisala je pogodbo z založbo DreamWorks Records ... in zvezda je bila rojena.

Album je po vsem svetu postal zelo priljubljen, mala Portugalka je bila v vrhovih lestvic kar s tremi singli: I'm Like a Bird, Turn off the Light in … On the Radio. Album je bil leta 2002 nagrajen tudi s štirimi nominacijami za grammyja, njen prvi singel je tudi dobil nagrado za najboljšo žensko pop vokalno izvedbo. Predvsem je Nelly poslušalce in kritike navdušila z inovativno mešanico različnih žanrov in zvokov.

Nelly, čestitke za hčer!
Pred izdajo drugega albuma je Nelly postala tudi mamica – 20. septembra leta 2003 je rodila hčer Nevis, ki jo je poimenovala po karibskem otoku, na katerem je bila deklica spočeta. O materinstvu je nekoč dejala: "Neverjetno je biti starš. Vse skupaj je veliko bolj nagonsko, kot sem mislila, da bo." Nevisin oče je pevkin takratni partner, didžej in producent Jasper Gahunia, s katerim sta se po štirih letih lani razšla.

Drugi album veliko razočaranje …
Nelly je drugi album, bolj rockerski in akustični, izdala novembra leta 2003 – bil je veliko razočaranje. O imenu albuma, Folklore, je dejala: "Ko gledam stare družinske albume, vidim novo hišo, bleščeči avtomobil, stvari, tako značilne za ZDA in Kanado, ki pa sta jih starša po preselitvi s Portugalske počasi spoznavala. Te navade in način življenja sta vcepila tudi meni in tako so postale moja osebna folklora."

Na albumu je tudi pesem Forša, ki je bila napisana kot uradna himna Evropskega nogometnega prvenstva leta 2004 na Portugalskem in jo je Nelly tudi zapela pred finalnim dvobojem. Predstavila je še singla Try in Powerless. Velik delež za relativni neuspeh albuma je treba iskati tudi v takratnih težavah Nellyjine založbe DreamWorks Records, ki jo je kupilo večje podjetje.

… tretji pa zgodba o uspehu
Nelly se je skozi glavna vrata vrnila na glasbeno sceno junija letos, ko je izšel njen tretji album z naslovom Loose (svoboden, prost, ohlapen). Na glasbene lestvice je "udarila" kar s štirimi različnimi singli, z vsakim na drug konec sveta: No Hay Igual, Promiscuous, Te Busqué in Maneater. Sama je album, na katerem je sodelovala z veliko različnimi glasbeniki, kar je tudi čutiti v njenih pesmih, označila kot punkpop. Album je brez dvoma najuspešnejši v njeni karieri, saj je osvojil prva mesta v več državah, tudi v ZDA in Kanadi, prav tako pa je prav na vrhu lestvic nekaj tednov kraljevala tudi pesem Maneater. Nelly je prepričala tudi kritike, ki so izdelek opisali kot "poslušljiv, brihten in presenetljiv".