Sharon Vonne Stone se je rodila v Meadvillu, v Pennnsylvanii, "v malem mestu bogu za hrbtom, nekje med Pittsburghom in Erijskim jezerom".

Mama Dorothy in oče Joe sta bila delavca, korenine družine pa so v Galwayju na Irskem. Sharon je bila druga od štirih otrok, starša pa sta jim že zgodaj vcepila v glavo priznavanje enakosti med spoloma. "Oče me je naučil, da biti ženska, ne zmanjša možnosti za uspeh v življenju. Da je bil običajen delavec srednjega razreda feminist, je bilo takrat nekaj velikega in pogumnega," je očeta pohvalila Sharon.

"Ko sem se rodila, sem bila kot 40-letnica. Še nisem bila stara eno leto, ko sem govorila, hodila in uporabljala kahlico. V šoli sem spravljala učitelje ob pamet – postavljala sem jim odrasla vprašanja in zahtevala odrasle odgovore," je Sharon opisala svoje otroštvo.

Bila je torej bister, prizadeven in preveč zrel otrok, sebe v otroških letih pa je kasneje opisala tudi z besedami "sitna in grda račka". Prvi razred je začela obiskovati s petimi leti, odmore pa je najraje preživljala sama, s knjigo v roki. Sošolcem se je zdela nedostopna in zadržana, saj se ni hotela igrati z njimi.

Nekega dne jih je presenetila z izjavo: "Jaz bom naslednja Marilyn Monroe!" In mala Sharon je za družino in sosede v garaži na dveh mizicah za piknik naredila gledališki oder.

Ne tako hitro, Sharon
Na testiranju inteligenčnega količnika je Sharon dosegla močno nadpovprečen rezultat – 154 točk. Ko je na koncu osnovne šole preskočila razred, so jo pri 15 letih premestili na univerzo Edinboro v Pennsylvanii.

Nič več grda račka se je še kako zavedala svojega videza in njen stric naj bi jo s stotimi dolarji prepričal, da se je prijavila na neko majhno lokalno lepotno tekmovanje, saj je potrebovala denar za plačilo šolnine. Ni zmagala, a eden od članov žirije jo je nagovoril, da naj poskuša še naprej. Postala je mis okrožja Crawford v Meadvillu in kmalu je padla odločitev – Sharon je leta 1977 pustila šolo, se preselila v New York in že po štirih dneh začela delati za manekensko agencijo Ford.

Naslednja štiri leta je Sharon preživela v svetu mode, pojavila pa se je tudi v televizijskih oglasih za Burger King ter kozmetične izdelke Clairol in Maybelline. A manekenstvo je ni osrečevalo in, medtem ko je živela v Evropi, se je odločila, da poskusi srečo v igralstvu.

Prvo vlogo ji je dal Woody Allen
"Spakirala sem kovčke, se preselila nazaj v New York in stala v vrsti, da bi statirala v filmu Woodyja Allena," je povedala o svojih igralskih začetkih. Leta 1980 je tako prvič stala pred filmskimi kamerami – v Allenovem filmu Stardust Memories je imela majhno stransko vlogo lepega dekleta z vlaka. Prvo "govorečo vlogo" je dobila leto kasneje v uspešni grozljivki Deadly Blessing in opazil jo je francoski režiser Claude Lelouch. Sharon se je pridružila mednarodni zvezdniški zasedbi v njegovem filmu Eni in drugi (Les Uns et Les Autres, 1982), a na filmskem platnu je bila le dve minuti.

Kaj bi bilo, če ...
Nekatere pomembnejše vloge, za katere se je Sharon potegovala v osemdesetih, a jih ni dobila, so dobile Cathy Moriarty v Pobesnelem biku (Raging Bull, 1980), Glenn Close v Usodni privlačnosti (Fatal Attraction, 1987), Kim Basinger v Batmanu (1989) in Madonna v Dicku Tracyju (1990).

Nato je nekaj let dobivala bolj ali manj nepomembne vloge v televizijskih filmih in nanizankah, med katerimi sta bili tudi uspešnici Remington Steele in Mike Hammer. Leta 1985 je z Richardom Chamberlainom iskala svojega očeta v filmu Rudniki kralja Salomona (King Salomon's Mines), dogodivščine pa sta nadaljevala dve leti kasneje (Allan Quatermain and the Lost City of Gold, 1987). Sledilo je nekaj filmov, ki pa Sharon še niso ponesli na tako želeni vrh.

Prva uspešnica in darilo bralcem Playboyja
A leta 1990 je ambiciozna Sharon končno ujela hitri vlak na poti k slavi. Vsi so jo opazili v uspešnici Popolni spomin (Total Recall) – v znanstvenofantastičnem filmu je upodobila pokojno ženo Arnolda Schwarzeneggerja, zelo živa Sharon pa je, tako kot 36 let prej Marilyn Monroe, svoje telo pokazala kupcem kultnega Playboyja. "Potrebovala sem denar, saj sem ravnokar prenovila svojo hišo," se je kasneje "opravičila" Sharon.

Leta 1990 se je mimogrede tudi ločila od televizijskega producenta Michaela Greenburga – poročila sta se šest let prej, ločeno pa sta živela že od leta 1987. Sharon je, za razliko od igralskih kolegic, ki ljubezen največkrat iščejo med kolegi zvezdniki, največ svojih ljubimcev našla med poslovneži.

Kljub velikemu uspehu Popolnega spomina je morala Sharon zaradi smole še dve leti čakati na največji uspeh dotlej. Posledice njene hude prometne nesreče v Los Angelesu so bile pretres možganov, izpahnjena rama in čeljust, nekaj zlomljenih reber in poškodbe hrbtenice. V dveh letih je posnela le nekaj nizkoproračunskih filmov, ki jih je videlo le malo ljudi.

Slekla je hlačke in ...
A vztrajnost je bila bogato nagrajena. Erotični triler Paula Verhoevna Prvinski nagon (Basic Instinct, 1992) je Sharon Stone izstrelil med zvezde. Sharon sicer ni bila režiserjev prvi zbor, a vse druge igralke so Verhoevna zaradi obilice golih prizorov zavrnile. Vloga skrivnostne in nevarne Catherine Tramell je bila očitno namenjena Sharon in kmalu se je vse svet spraševal, kaj je pravzaprav pokazala Sharon oziroma Catherine, ko je prekrižala noge med policijskim zaslišanjem.

Sharon domišljiji ni pustila veliko prostora, kasneje pa je trdila, da so do posnetka prišli s trikom, in razmišljala celo o tožbi. Režiser naj bi Stonovi namreč naročil naj sleče hlačke, ker so se videle skozi obleko. Kamera je bila nato nastavljena zelo nizko ... No, vseeno se Sharon zdaj strinja, da je ravno zaradi tega prizora v kino prišlo mnogo več ljudi. In istega leta se je znašla na znamenitem seznamu 50 najlepših ljudi na svetu revije People.

Delaj, Sharon, delaj!
Sharon je vedela, da slava velikokrat odide tako hitro, kot je prišla, in po uspehu Prvinskega nagona je delala veliko in hitro. V devetdesetih je bila ena najbolje plačanih hollywoodskih igralk. Že leta 1993 se je zapletla v nenavaden strastni trikotnik s Tomom Berengerjem in Williamom Badwinom v trilerju Vročica (Sliver), leto kasneje je združila moči s Sylvestrom Stallonom v Specialistu (The Specialist, 1994). Leta 1995 je nataknila kavbojske škornje – v westernu Hitri in mrtvi (The Quick and he Dead) se je pridružila Genu Hacmanu, Russellu Crowu in Leonardu DiCapriu.

Vloga v kriminalni drami Kazino (Casino, 1995) ji je prinesla nominacijo za oskarja in zlati globus. Med filmi, ki jih je posnela do leta 2000, so tudi Diabolique (1996), The Mighty (1998), Muza (Muse, 1999), svoj glas pa je posodila tudi v princesi Bali risanki Mravljinec Z (Antz, 1998).

Sharon, Phil in Roan
Na valentinovo 1998 je Sharon spet stopila pred matičarja. Zvestobo je obljubila Philu Bronsteinu, uredniku časnika San Francisco Chronicle. Posvojila sta sina Roana Josepha, ki je bil rojen leta 2000, zakon pa se je kmalu po tem začel majati.

Sharon so oktobra 2001 odpeljali v bolnišnico zaradi anevrizme, a opomogla si je presenetljivo hitro, Bronstein pa je imel kasneje hud srčni napad. Par se je ločil leta 2004, pozneje pa sta se večkrat srečala tudi na sodišču, saj se nista mogla dogovoriti, kdo bo skrbel za Roana.

Za zdaj kaže, da bo Roan morda nekaj let zapored preživel z očetom, saj je Sharon po Philovih besedah preveč zaposlena s snemanji. Po ločitvi je igralka res spet začela več delati, leta 2005 pa je posvojila še enega sina, Liard Vonne Stone se je rodil v Teksasu.

Vrača se Catherine Tramell
Posnela je nekaj filmov, se pojavila v nekaj nanizankah, lani pa so posneli tudi težko pričakovano nadaljevanje Prvinskega nagona. Marca tudi v naše kinematografe prihaja težko pričakovani Prvinski nagon 2 – tokrat sicer brez Michaela Douglasa, a Catherine Tramell, ki se je medtem preselila v London, se bo znova znašla pod drobnogledom policistov.

Stran s predsodki
Sharon je znana borka za pravice istospolno usmerjenih, tvorno pa sodeluje tudi v zbiranju sredstev za iskanje zdravil proti aidsu. Leta 2004 se ji je Nacionalno središče za pravice lezbijk v San Franciscu zahvalilo z nagrado spirit. V nekam intervjuju med snemanjem Prvinskega nagona 2 naj bi se Sharon na neki način opredelila za biseksualko, saj je na vprašanje o svoji spolni usmerjenosti dejala: "Srednja leta so obdobje brez predsodkov."

Leta 2005 se je Stonova udeležila Svetovnega gospodarskega foruma v Davosu. Na poziv tanzanijskega predsednika Benjamina Williama Mkape k pomoči v boju proti malariji je Sharon vstala in obljubila 10.000 dolarjev, preostale udeležence razprave o revščini v Afriki pa pozvala, naj storijo isto. In v petih minutah so zbrali milijon dolarjev za nakup mrež proti komarjem, prenašalcem malarije.

Najlepša viagra na svetu?
Kot kaže, ji čas ne pride do živega. Moška revija Sly – njen urednik ni nihče drug kot Sylvester Stallone – jo je lani izbrala za najbolj privlačno žensko srednjih let, saj naj bi Sharon na moške delovala kot viagra. Modna hiša Dior pa jo je lani izbrala za obraz kozmetične linije Capture Total.