Domači didžej in glasbeni producent te dni praznuje 20-letnico svojega glasbenega udejstvovanja.

"Skovanka 'music business' mi dvigne pritisk, ker se mi zdi, da je prav ta skovanka pripeljala muziko v krizo identitete in ustvarila na tisoče klonov, ki ponavlja in ustvarja glasbo, ki je že nekako na lestvicah," ohranja ostro kritiko do današnje glasbene industrije Tine Kocjančič, kakor je pravo ime Kanzyanija. Okroglo obletnico je proslavil pred dnevi v rodnem Kopru na festivalu Festiko. Poleg tega pa je v teh dneh postavil še en mejnik v svoji karieri – izdal je svoj prvenec, na katerem je zbranih 13 avtorskih skladb. "Album naj bi predstavil mojo metamorfozo iz prejšnjega sloga v novi današnji slog. Iz techna v nek mehkejši zvok," razlaga Kanzyani.

Cel pogovor z njim si lahko preberete spodaj.

Po 20 letih je končno prišel čas za prvi album. Zakaj ste čakali toliko časa?
Ker vedno sledim svojemu času, ne pa času drugih. Čas za album pride tedaj, ko ima glasbenik končno vizijo o njem. In željo, da bi kaj s takšnim izdelkom predstavil, povedal. V zadnjih dveh letih se je veliko stvari zgodilo, recimo to, da sem se odselil na Ibizo, kjer sem dobil veliko inspiracij in imel veliko časa za ustvarjanje.

Je album nekako celota 20-letnega delovanja ali samo košček vašega ustvarjanja?
Mislim, da je le košček mojega ustvarjanja, ki predstavlja moj današnji pogled na glasbo. Album naj bi predstavil mojo metamorfozo iz prejšnjega sloga v novi današnji slog. Iz techna v nek mehkejši zvok. Ljudje še vedno ne razumejo, kaj danes vrtim, in z albumom jim to poskušam predstaviti in pojasniti.

Nekako vas poznamo kot mehkejšega technodidžeja. Kako ste sami doživljali spremembe pred približno sedmimi leti, ko se je začel pojavljati schranz?
Schranz je mene vedno odbijal in mi nikakor ni bil všeč. Nikakor se ga nisem mogel navaditi. Sem pa zaradi svoje bivše agencije Kne'deep iz Berlina bil ves čas prisoten na partijih, kjer se je schranz pojavljal, tako da sem velikokrat vrtel s schranz didžeji in mi res ni bilo všeč. Schranz je po mojem mnenju tudi pripomogel k temu, da smo vsi ostali technodidžeji izgubili željo po techno partijih, ker se je vedno bolj pričakovalo od nas, da 'rolamo' trše, čeprav nismo to nikoli počeli, oziroma redkokdaj, ko ni bilo izbire, ker smo vrteli za kakim didžej Rushem in smo se potemtakem morali mučiti, da bi sploh lahko obdržali plesišče po njegovih 170 udarcih na minuto in prešli čez našo zgornjo mejo 140 udarcev na minuto ... To je vse pripomoglo k temu, da sem začel sam pri sebi iskati nekaj novega, ker mi techno ni bil več dovolj blizu. Pa tudi ponavljal se je že kar dobrih deset let. Tako sem seveda po zelo naravni poti zašel v še mehkejše ritme deephousa, deeptechna pa techhousa.

Kako težko je pravzaprav najti sebe znotraj tako razvejane zvrsti, kot je elektronska glasba?
Ni zelo težko, če si želiš najti sebe in tisto, kar tebe poganja, in to izluščiti v tem velikem oceanu glasbe in glasbenih podzvrsti. Naloga didžeja je, da poslušalcu predstavi svojo vizijo, ki naj bi bila naprednejša od poslušalca samega. Vsaj tako velja zame, ko sem na drugi strani pulta, kot poslušalec.

Glasba kot glasbena industrija se je v teh 20 letih močno spremenila. Kako pa so te spremembe vplivale na vas?
Glasbena industrija je uničila pristnost glasbe, vsi mislijo, da je bolj pomembna promocija in je večina artistov pozabila, zakaj se je z glasbo sploh začela ukvarjati. Meni skovanka "music business" dvigne pritisk, ker se mi zdi, da je prav ta skovanka pripeljala muziko v krizo identitete in ustvarila na tisoče klonov, ki ponavljajo in ustvarjajo glasbo, ki je že nekako na lestvicah. Vsak od teh klonov si želi le doživeti slavo in uživati v ugodju, za katerega menijo, da ga imajo znani didžeji. To se takoj čuti tudi v glasbi. Hvala bogu sem spoznal veliko mladih, ki še vedno verjamejo v glasbo samo in spoštujejo, kar jim glasba daje, in to skušajo vračati občinstvu s trdnim delom in celotnim posvečanjem svojega časa pri raziskovanju glasbe in načinu produciranja glasbe. Kloni pa več ali manj uporabljajo že prežvečene "sample banke" (CD-je z že posnetimi ritmi in zvoki) za svoje produkcije in si željo čim prej izdati neko svojo kopijo že neštetokrat slišanega komada.

Raje vrtite 'vinilke' ali posegate po računalniških programih? Kakšna je razlika za vas?
Vrteti vinil ima svoj čar, in prav zadovoljen sem, da sem po kratkem času vrtenja z računalniškim programom prešel nazaj na vinile in CD-je. Zame je razlika velika, ker sem začel z vinli. In ko sem prešel na vrtenje s pomočjo računalnika, sem pri sebi nekaj izgubil in se tega nisem zavedal, dokler sem imel že dosti računalniških težavic in sploh načina iskanja komadov na zaslonu. Počutil sem se, kot da bi brskal po spletu in se nekako počutil izključenega iz samega dogajanja v klubu. Zdaj, ko znova vrtim z vinili in CD-ji, se bolje znajdem. Lahko več poustvarjam v setu samem. Kakovost zvoka je drugačna, da ne govorimo o občutku pri vrtenju.

Živite v osrčju elektronske glasbe - na Ibizi. Pogrešate Slovenijo?
Seveda jo pogrešam, zato se tudi rade volje vračam domov in obiščem svoj domači kraj, svoje domače in stare prijatelje ter z veseljem nastopam doma. Slovenija je nekaj posebnega, zelo rad tudi povabim goste iz tujine in jih vedno prepričam, da ostanejo kakšen dan več , da jim razkažem lepote naše dežele. Do zdaj so bili vsi presenečeni nad kakovostjo življenja in ponudbo naše male državice.

*music business = glasbena industrija