Po dveh letih zatišja je Slovenija ponovno dobila festival reggaeglasbe, tokrat nekoliko dlje od Soče, v Vrtojbi pri Novi Gorici. Obiskovalci so na festivalu najbolj pogrešali prav Sočo oziroma podobno osvežitev, saj je sonce začelo pripekati že pred deveto zjutraj.

Prostor za kampiranje obiskovalcev Overjama, ki je bil že v petek zapolnjen skoraj do zadnjega kotička, je bil urejen na travniku, kjer dreves ni bilo prav veliko, zato so le redki lahko uživali v senci pred šotori. Čeprav so štirje hladni tuši začasno pomagali pri prenašanju vročine, se je večina čez dan odpravila do Soče ali pa Vogrskega jezera (Vogršček), proti popoldnevu pa so se začeli počasi vračati v kamp in na koncertno prizorišče.

Prvi večer v znamenju odpovedi Sizzle
Prvi dan je številne pričakalo razočaranje, saj je svoj nastop le nekaj dni pred začetkom festivala odpovedal Jamajčan Sizzla Kalonji. Nadomestil ga je Nizozemec Ziggi Recada, ki je zadovoljil obiskovalce in jih spravil v poskočno gibanje. V soboto je vtis popravil Jah Mason, ki se je med nastopom z občinstvom zelo povezal in odpel nekaj svojih največjih uspešnic, tudi My Princess Gone.

Zadnja govori o pevčevi osebni zgodbi, tako kot tudi vse njegove druge pesmi, za katere navdih črpa iz lastnih izkušenj. "Moja glasba je moja življenjska zgodba," je priznal za MMC. V Slovenji je nastopil že tretjič, tudi tokrat z veseljem. "Tu mi ljudje vsakič pokažejo veliko ljubezni," je povedal kmalu po končanem koncertu in dodal: "Ko vidim obraze ljudi po Evropi in nato pridem v Slovenijo, vidim, da so ljudje tu bolj veseli, čeprav se morda pretvarjajo."

Bolj veseli, velikokrat pa tudi bolj presenečeni nad njegovim videzom. Rastafarijanec je namreč obiskal Novo Gorico in njeno okolico, kjer je doživel različne odzive domačinov. "Nekateri ljudje prvič v življenju vidijo nekoga, kot sem jaz, in mi namenijo plastičen nasmešek. Ampak še vedno bolje umeten nasmešek, kot pa da ga ni," se ne obremenjuje Jah Mason.

Jamajčan s pticami govori o ljubezni
Pevec s pravim imenom Andre Johnson se je rodil na Jamajki leta 1970, kjer je odraščal v krščanski družini. V otroštvu so ga imenovali Perry Mason zaradi njegove sposobnosti reševanja sporov. Pod tem imenom je leta 1991 izdal svoj prvi singel Selassie I Call We. Leta 1995 se je pridružil rastafarijancem gibanja Bobo Ashanti ter začel nastopati in snemati pod imenom Jah Mason. Izdal je uspešnici My Princess Gone in Lion Look ter sodeloval pri singlih prijatelja Jaha Cura. Njegova prva albuma, Keep Your Joy in Working So Hard, segata v leto 2002.

Nekoč je izjavil, da rad meditira ter se pogovarja s pticami in drevesi, zaradi česar ga imajo kdaj tudi za norega: "Ali ste že kdaj govorili sami s sabo? Kaj menite, je bolj noro govoriti s pticami ali sam s sabo?" In o čem se pogovarja s pticami, smo ga vprašali: "O ljubezni, o univerzalni ljubezni." O tem govori tudi njegova glasba, ki poskuša prikazati pozitivno stran življenja, je dodal.

Na glavnem koncertnem odru so se na tridnevnem festivalu zvrstili še: Train to Roots (Italija), Zion Train (Velika Britanija), The Authentics (Italija), Makkao Jump (Italija), Zaa (Srbija), Resistence in Dub (Italija). Slovenske barve je zastopala zasedba Siti Hlapci, ki je nastopila že na številnih evropskih glasbenih festivalih. Skupina trenutno snema svoj prvi mednarodni album, več o njih pa lahko izveste tukaj. Da glasbi ni bilo konca, so poskrbeli stranski odri Over Stage, Dancehall Area in Dub Area, kjer se je zvrstilo veliko drugih pevcev in didžejev.

Vročino dvigovali policisti
Obiskovalci, med katerimi je bila večina Italijanov, so bili s festivalom zadovoljni, predvsem z glasbenim programom. Bilo pa je tudi nekaj pomanjkljivosti. Poleg omenjenega pomanjkanja narave so obiskovalce motili še visoke cene hrane in pijače ter neprijetni obiski policistov, ki so vsak dan nadzirali dogajanje v kampu in pod odri.

Tako obiskovalci kot prireditelji njihovega obiska niso bili preveč veseli, saj je znano, da je z reggaeglasbo velikokrat povezano tudi uživanje marihuane, ki spada med prepovedane droge. Nekaterim bo festival tako ostal v spominu predvsem po kazni, ki so jim jo napisali policisti.

Tudi ljubitelji piva so bili nekoliko jezni, saj so morali za pollitrsko odmerek odšteti štiri evre oziroma tri in pol, če so vrnili kozarec. Dragi so bili tudi hitra prehrana, hamburger je na primer stal sedem evrov, in bolj zdravi sadni napitki, za katere je bilo treba odšteti štiri evre.

Prihodnje leto ob Soči?
Iz slovenskega dela ekipe, ki je pomagala italijanskim prirediteljem, so sporočili, da so s potekom festivala zadovoljni. Vsi so sicer nekoliko utrujeni, vendar že razmišljajo, kako bi lahko prihodnje leto Overjam izboljšali. Tudi oni si želijo, da bi festival naslednjič potekal nekje, kjer bi bilo več dreves in dostop do vode. Bili pa so presenečeni nad obiskom, saj so morali v soboto prostor za kampiranje nekoliko razširiti, tako da je vsak dobil svoj košček prostora.

Spodaj si lahko ogledate nekaj utrinkov s festivala, tukaj pa prisluhnite sporočilu Jaha Masona, ki ga je ta namenil slovenskim obiskovalcem festivala.