Sausages so zanj kot skupina prijateljev, ki se dobiva ob pijačah. "Enkrat en nima časa, drugič drug. Nato se drugi poroči, tretji ima punco. Četrti dela in ne more. Potem nekdo neha piti (smeh). Ne moraš držati toliko časa ljudi skupaj, če ne gre," je ponazoril pevec. Po kadrovskih spremembah trenutno postavo poleg Breščanskega sestavljata še "trdnjavi" skupine Marko Čulajevič – Čule (kitara) in Martin Janežič – Buco (bobni). Za kitarske vložke pa je zadolžen Helmut Frangeš – Maco.

V tej postavi bodo danes v Orto baru proslavili svojo 20. obletnico delovanja. Hkrati pa se zdaj predstavljajo z novo skladbo Dej pel, ki počasi napoveduje vedno bližjo realizacijo njihovega albuma.

Ob tem smo izmenjali nekaj besed z Breščanskim. Pogovor si lahko preberete spodaj.

Rokenrol je večen in zdi se, da tudi Sausages. Koliko daleč smo od resnice?
Nič ni večno. Ampak naj tisto, kar je dobro, traja, dokler traja. In rokenrol je res dober. Zaenkrat smo še vsi živi in zdravi. In še vedno je v nas elan za nadaljnje ustvarjanje. S tem se ukvarjamo, to je nekaj, kar nas ohranja mlade in živahne še naprej. Konec koncev bi bilo dobro, če bi vsak imel nekaj takšnega, kar ga veseli. To počneš prav z veseljem. Sprošča te in dela tvoje življenje veliko lepše.

Kaj vas drži skupaj?
V bistvu je skupina skupaj že kar dvajset let ves čas. Nismo ves čas medijsko prisotni in ne delamo novih albumov vsako leto. Igramo pa redno, vadimo, delamo nove skladbe. Vsaj enkrat na mesec igramo, če ne drugje na kakšni zabavi. Smo aktivni. Toda dokler nimaš kaj novega za povedati, nima smisla, da se oglašaš. Nam nikoli ni šlo, da bi bili popularni in bi to postal naš življenjski posel. To je naše veselje. Kolikor smo profesionalni, se z njim ukvarjamo ljubiteljsko. Delamo to z veseljem in ne zaradi denarja. Ko kaj naredimo, povemo: "Poglejte, to smo naredili." Ne obremenjujemo se z všečnostjo. Ves čas brcamo.

Kako bi se danes znašli v koži npr. Big Foot Mame, Siddharte?
Smo že bili v tej koži in nič ni narobe s tem. Malo je škoda, da novi bendi nič ne naredijo. Jaz imam Siddharto in Big Foot Mamo zelo rad, ker smo odraščali skupaj, ampak bi bilo zelo dobro, če bi mladi kaj naredili. Pogrešam malo več mlade iniciative.

Zakaj se je to ustavilo? Tudi vi krivite medijski svet?
Mogoče tudi. Medijski svet je postal instantni posel. Če želiš pisati o kvaliteti, se moraš potruditi. Veliko lažja je objava novičke, s katero dobiš takoj klike. Posledica tega je, da trpi glasba in vse, kar ljudje ustvarjajo in je kvalitetnega. Tako imamo pa fenomene v glasbi, ki jih ne bo omenjal.

Kaj mora imeti mlada skupina, da vas prepriča?
Mora imeti suvereno energijo. Morajo biti samosvoji fantje, lahko so tudi dekleta. Morajo imeti nekaj, za čemer stojijo. Samosvojost. In da se ne trudijo ugajati z všečnostjo široki množici. Takšni kot so, so. In se ne spreminjajo oz. se ne prilagajajo. V zadnjih letih - kar sem zasledil od novih bendov - bi lahko izpostavil le Nove konzerve. To je skupina, ki je zdaj ni več. To so bili mladi fantje, ki so igrali rokenrol. Bili so en preblisk. Pogrešam več tega. Zakaj tega ni? Kaj pa vem, mogoče pa so in se skrivajo po kakšnih garažah in nimajo prostora, kjer bi se promovirali.

Mislite, da je tudi težava v tem, ker niso vztrajni? Če pogledamo vašo pot, ste začeli kot srednješolec.
Vztrajnost imaš, ko počneš nekaj zaradi početja samega. To ni nek trud. Če se trudiš in doživiš neuspeh za neuspehom, pa obupaš. Če delaš nekaj brez tega, da bi hotel doseči cilj, ampak to počneš iz veselja - to ni vztrajnost, ampak življenjski stil.

Sausages ste bili skozi leta zbirališče številnih uspešnih glasbenikov, ki so potem šli vsak svojo pot. Zakaj Sausages nikoli niso obstali kot kolektiv štirih glasbenikov?
Glasbena skupina je tako kot skupina prijateljev, ki gre na pijačo. Enkrat en nima časa, drugič drug. Nato se en poroči, tretji ima punco. Četrti dela in ne more. Potem nekdo neha piti (smeh). Ne moraš držati toliko časa ljudi skupaj, če ne moreš. Dvajset let sta konstantno skupaj Čule in Buco, in to je obdobje za kapo dol. Ampak njima je to nekaj naravnega. Tudi meni je delovanje v tej skupini nekaj naravnega. Tisti, ki ne more, pa najde novo skupino ali pa najde nova zanimanja. Ko sem sam dobil otroke, nisem tudi sam več mogel shajati vsega še s službo.

Kako to, da ste po vrnitvi ostali v Sausages?
Zakaj bi iskal, če že obstaja. Sausages so zame pravi rokenrolbend, ne samo po glasbi, ampak tudi po življenjskem stilu. Ne vem, zakaj bi iskal nekaj novega, če je to to. To je moj bend.

Roker in joga. Kako gre to skupaj?
Zakaj pa ne, Sting in Bowie sta tudi to prakticirala. Rokenrolživljenje je precej intenzivno. Potrebuješ način, da se sprostiš. Da umiriš samega sebe. Lahko te odnese precej daleč. Iz rokenrola poznamo precej samodestruktivnih zgodb. Take umiritvene metode so zelo dobre. Jaz sem raziskoval različne in med temi je bila tudi joga. Toda zdaj sem našel drugačen vir miru, tako da tega več ne prakticiram. Včasih sem kar sedel na glavi (smeh).

Kako se je začelo?
Veliko sem hodil po knjigarnah, in ko brskaš po različnih knjigah in tudi po spletu, sem potem našel to. Firbec sem bil že od majhnega, veliko stvari me je zanimalo, in tako je še danes. Med njimi je bila tudi joga in tantra.

Kaj pa magija?
Magija je tema, ki je zelo resna. In se ne da o njej debatirati na hitro. V osnovi je to neka metoda, s katero lahko ti povzročiš neke spremembe v svetu. Če poznaš "secret" (skrivnost, op. a.) - da misli ustvarjajo realnost - no, to je v osnovi to. Ti moraš najprej sebe pripeljati do tega stanja, da obvladuješ svoje misli, in ko obvladuješ svoje misli, si izbereš, katero misel si želiš, da se materializira. To je zelo preprosto, toda zelo težko prideš do tega. Je pa to zelo resna stvar, če to obvladaš, lahko delaš dobro in slabo.

Ste drugače vraževerni?
Vraževeren nisem. Kar se tiče mita o zajčji taci - on je imel štiri in mu niso nič pomagale (smeh). Vse je posledica nečesa, kar se je zgodilo prej. Tu je vse logično, samo videti moraš, kakšni vzgibi delujejo, da se določena stvar povzroči. Če se sprehodim pod lestvijo, verjamem, da se mi lahko podre na glavo. Ne verjamem pa, da mi bo sprehod pod njo čez deset let povzročil nesrečo. Če verjameš, pa se ti to lahko celo zgodi.

Kako lahko ob splošnem nezadovoljstvu, ki vlada, pomaga rokenrol?
Rokenrol je izvrsten način za sprostitev. Glasba na splošno, ne samo rokenrol kot zvrst. Je način življenja. Z njim se znebiš stresa, ki je glavni ubijalec veselja. Če ne bi bilo stresa, bi bil rokenrol še boljši.

Sami ste imeli kar nekaj družbenokritičnih skladb, toda ne veljate za skupino, ki slovi po izrazitih politično nastrojenih besedilih.
Pišemo o različnih aspektih v življenju: prijateljstvo, družba, v kateri živimo, ljubezen. O življenju na splošno. Imamo kar nekaj hudih političnih komadov. Deset let nazaj smo peli o odpuščanju. Mi se nikoli ne vračamo h koreninam, ker smo ves čas takšni, kot smo. Igramo pristen rokenrol. To ni toliko himnično, kot je na primer pri Big Foot Mami, če že kdo želi primerjati. Je naš rokenrol. Naš stil igranja. Naš izraz. Nekaj je ljubezenskih, nekaj družbenokoristnih - nekateri bi rekli celo škodljivih.

Ali ste še član ustanovnega odbora Zveze za voljo ljudstva?
Jaz in še nekaj fantov smo dobili idejo, da bi bilo dobro, če bi ljudje odločali o tem, kakšni zakoni se sprejemajo in kakšni ne. Poskusili smo speljati neposredno demokracijo, toda to ni šlo tako hitro, kot smo si zamislili. Iz tega je zdaj nastalo kar nekaj tvorb - pred kratkim Piratska stranka -, in tako se bo počasi razvijalo. Gre za to, da če hočemo imeti državo, v kateri živimo, takšno, kot jo želimo mi imeti, bomo mi morali sprejemati odločitve, kakšna bo ta država. Dokler jih bodo sprejemali drugi, bo takšna, kot jo bodo želeli drugi.

Vas kaj vleče v politiko?
Niti ne. Takrat, ko smo začeli, sem želel samo pomagati, da splavi. Meni se ne da ukvarjati s politiko in z manipulacijami. In posledično niti s takšnimi ljudmi. Katera generacija bo prišla na vrsto, da bo to dejansko spremenila, ne vem. Enkrat se bo moralo spremeniti.

Ste bili prejšnjo soboto na protestih?
Ne, nisem bil. Smo imeli vajo, sem pridno delal.

Sausages. Koliko let še?
Po navadi se reče, vsaj še enkrat toliko. Dokler bomo živi, zdravi, polni veselja, mislim, da se ni treba bati, da bomo nehali. Bo se pa še marsikatera zgodba spremenila. Ampak po mojem bo trajalo še nekaj časa.

Spodaj lahko prisluhnete novi skladbi skupine Sausages - Dej pel.