Baševa je lani izdala svoj prvenec Punca iz tvoje ulice - enajst let za tem, ko je Omar Naber slavil v Bitki talentov, kjer se je predstavila tudi ona.

Toda Naberja je pot vodila na Evrovizijo, Gorenjko pa v rokersko skupino Angee. Ko je skupina "razpadla", je bila del avtorske dvojice Jesse Nice. Nato je prepevala na odrih z Rock Partyzani, lani pa je stopila na samostojno pot.

"Letos sem končno v vlogi solistke, in čeprav sem si to želela že prej, sem šele letos zares samozavestna glede pesmi, ki jo bom pela," pravi Baševa.

Več pa si lahko preberete spodaj.

Anja, po Omarju Naberju, Anžeju Dežanu, Evi Černe, Lei Sirk, Nini Pušlar, Ninu Kozlevčarju (Time To Time), Dejanu Bojancu (Turbo Angels), Simoni Černetič - Aynee, boste nova izvajalka iz "valilnice" Bitke talentov, ki bo stopila na oder Eme v vlogi glavne izvajalke. Zakaj šele zdaj?
Verjetno zato, ker sem bila do lanskega novega leta vedno "frontgirl" kakšne skupine. Zdaj je šele napočil čas, ko se na odru dobro počutim tudi kot samostojna izvajalka, prej se temu nisem čutila dorasla.

Emin oder vam ni tuj, konec koncev ste stali z Žano leta 2004 z RnBWannabes. Kako se je nato stopnjevalo vaše sodelovanje na izboru?
Štirikrat sem bila vsega skupaj spremljevalna pevka na odru Eme: z Žano, z Nušo Derenda, Alenko Godec, in lani z Alyo in Nenom Belanom. Letos sem končno v vlogi solistke, in čeprav sem si to želela že prej, sem šele letos zares samozavestna glede pesmi, ki jo bom pela. Posebej sem ponosna na dejstvo, da je pesem moja avtorska. Moj cilj je bil vedno najprej avtentičnost, šele potem uspeh. Lahko bi bila na Emi kot solistka že leta prej, a to bi bile pesmi drugih avtorjev, tega pa nisem želela.
Od spremljevalne pevke do osrednje izvajalke v enem letu. Kako je prišlo do tega obrata?
Lansko leto je bilo zame prelomno. Po odhodu iz skupine Rock Partyzani sem obrnila nov list v svoji glasbeni karieri. Na neki način sem se osamosvojila in potem so stvari samo še padale v prave tirnice: album, knjiga in zdaj še Ema.
Torej lani niste le "preverjali" terena?

Ah, kje. Če bi lahko, bi bilo izjemno. Ampak nimam toliko zvez na RTV-ju (smeh).
Glede na to, da je prišel čas za vaše avtorsko udejstvovanje, kako potem gledate na izbor, kot je Ema. Je to dobra platforma za predstavljanje avtorskega dela?
Zame je bil nastop na Emi vedno želja, toda moj edini pogoj je bil, da skladbo napišem sama. Prej sem šla na festival Slovenska popevka s skladbo drugega avtorja. Bila je lepa izkušnja, toda zame to ni bilo dovolj. Tokrat imam veliko več samozavesti in večja pričakovanja, predvsem do sebe.
Bo zvok podoben skladbam z albuma ali se bo kaj spremenil posebej za to priložnost?
Že nekaj časa je obstajala želja, da grem bolj v smer organskega zvoka. Prijatelji mi govorijo, da se v zvoku čutijo vplivi moje najljubše pevke Lane Del Rey. Težko bi rekla, da imam neki svoj zvok, ker je tega nemogoče na novo odkriti. Moja želja je bila, da je moj zvok manj elektronski in bolj organski. Rada se igram z elektronskimi vložki, a odkar me v živo spremlja skupina, opažam, da je elektronske vložke veliko težje izvajati, če nisi ravno v ZDA rojena megazvezda.
Tudi v zadnjem intervjuju za MMC ste dejali, da se pri vsaki skladbi trudite narediti tako, da jo lahko zaigrate ob tabornem ognju, kako se ta filozofija sovpada z zakonitostmi nastopa na Evroviziji?
Iščeš kompromise. Nekaj prilagodiš, nekaj ohraniš svojega. Glede samega zvoka delam s Francijem Zabukovcem, ki je vsestranski umetnik in se glede na skladbo prilagajava. Približno vem, kaj želim predstaviti poslušalcem, Franci pa zapolni manjkajočo aranžmajsko in zvočno komponento. Težko ocenim, kakšna skladba je primerna za Evrovizijo, ampak se bodrim, da če je meni všeč, potem je dobra (smeh). Upam, da bo tudi ljudem všeč.
Pri zadnjem albumu ste želeli poudariti, da ima vsak svojo življenjsko zgodbo, ki je ne poznamo, in je prispodoba za maske, ki jih nosimo. Ste v tem življenjskem obdobju brez maske?
Ja, popolnoma. Prej sem vedno imela težavo, kako se predstavljati v javnosti. Prijatelji so eno, javnost je nekaj drugega. Vedno sem se spraševala, če sem dovolj dobra taka, kot sem. Zdaj me to ne skrbi več, saj sem sprejela vse svoje nepopolnosti, poleg tega se trudim, da sem čim bolj iskrena na vseh področjih.
A vas kaj moti, da je v zadnjem času bolj kot vaša glasba v ospredju knjiga?
Ne, ker se lepo dopolnjujeta. In tudi načrtujem, da bom v prihodnosti prirejala bolj intimne koncerte, kjer bom združila oboje. Ampak vedela sem, da bo knjiga zdaj privabila toliko pozornosti.
Koliko časa je nastajala?
Pisati sem jo začela maja, v mesecu in pol je bila napisana. Čez poletje sem pustila vse pri miru. Septembra sem spoznala prijatelja Tomaža Gorca, s katerim veliko sodelujeva in me je s preprostim stavkom motiviral, da sem dokončala knjigo. Tri mesece od tega, decembra, je knjiga izšla.
Kakšna so pričakovanja za Emo?
Odrezati se želim čim bolje. Hočem narediti vse, kar vem, da lahko. In predvsem, kot vedno, predstavljam zgodbo, celoto. Okoli izida in stvari, ki niso v mojih rokah, se ne obremenjujem več, čeprav sem se kar nekaj časa. Ti strahovi lahko človeka ovirajo, da pozabi, kaj je že pravzaprav njegov pravi cilj.