V zadnjem obdobju nastopa predvsem v tujini, zato bo tudi album, ki ga pripravlja, narejen za tuje trge.

Tekmovanja ji niso tuja. Leta 2005 je nastopila v oddaji Bitka talentov (Spet doma), leta 2010 je bila izbrana med 100 najboljših talentov Nemčije v oddaji Das Supertalent, nastopila je v polfinalu Misije Evrovizija.

Po tem pa se je predstavila tudi na Melodijah morja in sonca ter Slovenski popevki. "Za zdaj se z jezikom ne želim omejevati, je pa res, da že od nekdaj rada pojem v angleškem jeziku in si želim, da bi me poslušali tudi prek meja," pravi pevka.

Celoten pogovor z njo si lahko preberete spodaj.

ManuElla, pomislite kdaj, kako bi bilo, če bi se Misija Evrovizija razpletla drugače in bi vi potovali v Azerbajdžan?
To sem zagotovo pomislila takrat, ko sem bila tako blizu, danes pa ne več. Zdaj gledam samo še naprej, imam nove vizije in verjamem, da se vsaka stvar zgodi ob pravem času.

Na Emo prihajate kot ManuElla, kako je potekalo potovanje od Manuele Brečko do ManuElle?
Ker sem od Misije Evrovizije do danes predvsem nastopala v tujini, je to logična posledica. Sicer pa sem si tudi sama že od nekdaj želela umetniško ime, ki bo internacionalno. In ker imam svoje ime zelo rada, sem ostala ManuElla, zraven pa poudarila E z veliko, saj sem tako še bolj prepoznavna in tudi številni prijatelji me kličejo Manu oz. Ella (smeh).

Po skladbah Il Futuro in Inferno, Zadnji ples kaj se je dogajalo z vašo glasbeno kariero?
Zaradi svoje osebne družinske tragedije sem svojo ustvarjalnost dala čisto na stran, nisem bila v stanju misliti nase, saj sem se posvečala predvsem svojemu bolnemu očetu. Tako je ustvarjanje kariere moralo počakati. Zdaj sem zopet polna idej, zopet imam to voljo, da svoje sanje uresničim.
Ob vsem tem sem uvidela, kako je življenje res kratko, da ni nič samoumevno in da smo za svoje življenje odgovorni čisto sami.

Če smo pozorni na vaš kanal na YouTubu, lahko na njem najdemo kar nekaj priredb. Cilj je torej zdaj tujina?
Kot sem že omenila, predvsem nastopam v tujini. Kot profesionalna glasbenica se preživljam z nastopi, teh pa v Sloveniji zadnje čase žal primanjkuje, še posebej v mojem žanru.
Z veseljem bom kdaj naredila tudi kaj slovenskega, a za zdaj se z jezikom ne želim omejevati, je pa res, da že od nekdaj rada pojem v angleškem jeziku in si želim, da bi me poslušali tudi prek meja.
Hkrati pa še vedno rada zapojem kakšno staro slovensko popevko, ki jih prav tako obožujem in sem ponosna, da imamo Slovenci toliko kakovostne glasbe, ki jo žal vedno premalo cenimo.
Vesela sem, da RTV spodbuja mlade avtorje in izvajalce ter letos organizira tako bogat program DSZG, v mesecu februarju. Držim pesti, da to preide v tradicijo.

Iz svojih izkušenj, kako lahko mlad izvajalec iz Slovenije opozori nase?
Če želiš opozoriti nase, moraš najprej imeti znanje, vedno nabirati nove izkušnje, biti prepričan vase in predvsem vztrajati. Pomembno je imeti svoj slog glasbe, najti svojo identiteto v njej, saj kopirati zna skoraj vsak ...

Il Futuro je nastal kot plod sodelovanja s Kevinom Koradinom, kaj pa se zdaj dogaja z vašim avtorskim delom? H kakšnemu glasbenemu izrazu stremite zdaj?
Kevin je bil prvi, ki je takrat pristopil do mene in mi ponudil sodelovanje, zdaj pa sem našla svojo ekipo vrhunskih glasbenikov, avtorjev, s katerimi skupaj ustvarjamo za moj prvi album.
Želimo ustvarjati kakovostno, s cilji pa se ne omejujem.
Glede na pesem Blue and Red boste ugotovili, da bo album s pridihom pop-kantrija, sicer pa se odlično počutim tudi v drugih popžanrih, ki jih bom skušala vkomponirati v celoto albuma - tako bo moj album pester in še bolj poslušljiv.

Glede na zastavljeno novo smer - pop-kantri - razmišljate, kako bi bilo, če bi vas en dan spremljal v živo celoten bend?
Na mojih nastopih tudi sicer nastopam z bendom, sestavljenim iz vrhunskih glasbenikov, tako je tudi moja skladba za Emo Blue and Red v celoti posneta v živo. Kitaro in bas je odigral izvrstni Ivan Pešut z Reke, svojo edinstveno energijo na bobnih je vanjo dal naš Jure Rozman, klaviature pa je odigral moj partner, Marjan Hvala, ki je tudi celotno skladbo aranžiral.
Vas je morda v tem času že poklicala Eva Boto in vam ponudila kakšen nasvet?
S številnimi iz Misije Evrovizije sem ostala v stiku in z nekaterimi izmed njih smo ostali res dobri prijatelji, a z Evo Boto se od takrat naprej žal nisva več slišali. Mi pa zelo veliko pomeni podpora mojih dobrih prijateljic Maje Keuc in Nike Zorjan.

Kakšna so pričakovanja za Emo?
Ker sem po naravi ženska, ki si zastavlja visoke cilje, želim dati na Emi svoj maksimum, izpeljati nastop, kot sem si ga zamislila, in upam, da bo nastop na koncu prepričal tako strokovno komisijo, hkrati pa bo všeč tudi gledalcem.