Lani je pevka opozorila nase s pesmijo Jadra. To je bil tudi prvi rezultat skupnega dela s Tadejem Koširjem (Muff) in njegovim bratrancem Jernejem Kržičem (Neomi, Zebra Dots ...).

Preden je sama zajadrala v popvode, je nizala uspehe na tekmovanjih s harfo. "Dejstvo je, da imaš v popglasbi več svobode," pravi pevka.

Pred Emo je izdala še singel Bežim in tako napovedala resen "napad" na slovensko glasbeno prizorišče. "Dejstvo je, da si prek Eme ustvariš ime, tako da je dobra odskočna deska," je še dodala pevka.

Celoten pogovor z njo si lahko preberete spodaj.

Sara, za vami so tekmovanja s harfo pred strokovnimi žirijami, toda kaj pripravi klasično glasbenico, da se prijavi na Emo?
Na Emo me je pripeljalo nekaj drugačnega. Pravzaprav sem se malo počutila, kot da bi me klasika v nekem smislu zelo omejila, tako da sem ustvarjalni tok preusmerila drugam. Dejstvo je, da imaš v popglasbi več svobode.

Ko ste nastopili kot Sara na festivalu Fens, niste pustili takšnega pečata, kot ste ga recimo samo s singlom Jadra, ko ste se predstavili pod imenom Raiven. Kaj je spodbudilo spremembo?
Takrat sem bila še mlada, nisem še vedela, kaj hočem in kako bi se rada predstavila javnosti. Seveda sem še vedno mlada (smeh). Potem sem pa spoznala Tadeja Koširja in Jerneja Kržiča, s katerima skupaj ustvarjamo glasbo, in oba sta me veliko naučila, ne samo o glasbi, ampak tudi o medijih. Mogoče tudi o tem, kako se predstaviti na televiziji, na intervjujih, na radijih. In onadva sta nekako iz mene potegnila ven Raiven.

Oba poznamo po njunem sodelovanju s skupinami, kot so Neomi, Muff, Zebra Dots – navsezadnje smo tudi vas že videli lahko na odru z Zebra Dots, ko ste nadomeščali njihovo pevko. Toda kako so vaše vloge razporejene pri ustvarjanju za Raiven?
Sama sem vedno pisala besedila. Vse ideje sem vedno prenesla nanju in onadva sta potem izoblikovala glasbeno podobo. Imamo nekaj osnutkov. Vsaka skladba ima neki nov slog, tudi sama ne vem še, kam bom šla. Vem le, da bi rada delala glasbo z novimi, dobrimi glasbeniki. Seveda še naprej z njima.

Kdo je Raiven?
Raiven je moje umetniško ime, ampak se ne bi dojemala kot Raiven, če ne bi imela ob sebi Tadeja in Jerneja. Tako da Raiven sem jaz, za mano pa stojita še dva.

Od vseh ptic neba, kako je prišlo do izbire krokarja?
S pticami sem odrasla. Doma imamo sokole že od majhnega in vedno sem hotela imeti krokarja. Tudi oče, ki vzreja sokole, mi je vedno pripovedoval o krokarjih in so me popolnoma prevzeli. Ko smo iskali zame ime – kar smo počeli skoraj pol leta –, je bila Raiven zadnja izbira. Ime je mednarodno, ampak še vedno ga lahko izgovoriš v slovenščini, da si ne polomiš jezika.

In še po seriji Igra prestolov in filmu X-Man ga vsi poznajo.
Tako (smeh).

Kakšno vlogo igra pri vas še igra harfa? In kaj se zgodi, da se malo dekle navduši nad njo.
Trinajst let sem igrala harfo, jo še vedno igram, ampak jo v zadnjem času potiskam v ozadje. Na Akademiji za glasbo študiram solopetje, ampak harfa bo zagotovo še vedno prisotna v takšnih projektih, kot je Raiven. Pri štirih so me starši prvič vpisali v glasbeno šolo, ampak so vsi mislili, da bom igrala klavir. Potem pa sem enkrat videla harfo in rekla, da jo bom igrala. Nihče mi ni verjel. Učiteljica je dejala, da bi bilo škoda, če igram klavir, ker ga vsak igra. Zato sem vesela, da sem si izbrala harfo, saj jo poleg mene igra manjši krog ljudi in si zato še bolj poseben.

Od sedmega leta ste tako že na tekmovanjih – torej je to nekaj vsakdanjega za vas?
Na njih sem navajena že od majhnega. Zdaj ko sem malo starejša, sem ugotovila, da te vsi ljudje ne pridejo poslušat, da bi te ocenjevali. Včasih sem razumela vsak nastop kot izhodišče za ocenjevanje od drugih, kar me je utesnjevalo. Zato tudi v popglasbi čutim manjše olajšanje, saj ne gre za klasična tekmovanja s harfo, kjer sem čutila kar precej treme.

Jadra in Bežim sta za zdaj edini skladbi, ki smo jih lahko slišali z vaše strani. Glede na to, da se podpisujete pod besedila, kako ta nastajajo?
Besedila nastajajo iz vsakdanjih dogodkov in iz druge glasbe. Če slišim kakšen stavek, s katerim se lahko sama povežem, ga potem sama preoblikujem. Prav tako mi ni več tako težko pisati v slovenščini, kot mi je bilo na začetku, ko sem pisala v angleščini.

Je ustvarjanje v slovenskem jeziku večji izziv?
Sama sem se odločila, da bom pisala v slovenščini, ker sem ponosna, da sem Slovenka. Zdi se mi, da se pri nas že skoraj vsi izražajo v angleškem jeziku, vsaj mlajši izvajalci, tako prideš bolj do izraza, če poješ v slovenščini, ker te ljudje bolje razumejo. Čeprav je malo težje, ker na tak način bolje vzpostaviš neposredno komunikacijo s poslušalcem.

Koliko pa glasbo doživljate vizualno – pri tem imam v mislih videospota za omenjeni skladbi?
Videospot za Jadra je nenavaden, nisem si predstavljala, da bo na koncu tako izpadel. Ko so mi predstavili idejo, sem bila nad njo iskreno šokirana in sem najprej mislila, da ne bom sodelovala v njem. Toda zdaj sem vesela ob končnem izdelku. Tudi drugače je velik poudarek na moji vizualni predstavitvi. Tako ne bi za nič na svetu zamenjala barve svojih las in zdi se mi, da mi pomagajo pri tem, kako me ljudje doživljajo.

Kakšna so vaša pričakovanja za Emo?
Predvsem bo to nova izkušnja, s pomočjo katere se bom še bolj naučila, kako nastopati pred kamerami. Dejstvo je, da si prek Eme ustvariš ime, tako da je dobra odskočna deska.
Pričakujem samo dober nastop, če bom zmagala, bo toliko večje veselje. Ampak zdi se mi, da je veliko različnih izvajalcev, ki jih težko primerjamo med sabo.

<-- Vsebina spodaj se je prenesla iz starega urejevalnika. Odstranite to vrstico in shranite/uredite novico. -->