Regina se je po izdaji singla Ritem ulice začela spogledovati z bolj elektronskimi ritmi. Tako obljublja, da bo v takšnem slogu tudi njena pesem na letošnjem izboru za Emo.

Na izboru za slovensko pesem Evrovizije se je prvič predstavila leta 1993 s pesmijo Naj ljubezen združi vse ljudi, s katero je bila četrta. Na izborih je enkrat zmagala, enkrat je bila tretja, od treh polfinalnih izborov se je dvakrat uvrstila v finale. Kot zanimivost: leta 2005 je postala zmagovalka rezervne strokovne žirije.

"Ko sem zmagala na slovenskih tleh, sta se mi križali dve veliki in pomembni zadevi v življenju: to, da so se mi uresničile moje sanje in da sem lahko stala na evrovizijskem odru, in pa seveda želja po materinstvu. Oboje naenkrat je bil kar velik zalogaj. To je tako, kot da bi že posladkano torto še malo posladkal," je priznala Regina.

Več pa si lahko preberete spodaj.

Regina, 20 let mineva od vašega nastopa na Evroviziji. Kako hitro mineva čas?
Prehitro. Ne bi se zavedala, da je preteklo toliko časa, če ne bi imela sina, ki me vsak dan opomni na to. Ko z otrokom doživljaš odraščanje, ti čas resnično mine v hipu. Poleg tega sem zelo dejavna, zato je moj dan nemalokrat prekratek.

Po navadi bi vas podobno kot Nušo v takšnem času klicali za izjavo o spominih na Emo. Kako to, da ste se odločili, da se znova preizkusite na Eminem odru?
Pravzaprav sem se začela spogledovati s to mislijo, ko sem začela ustvarjati EDM - elektroplesno glasbo, ki trenutno narekuje svetovni trend. Pred približno tremi leti sem se podala v te vode s skladbo Ritem ulice in moram povedati, da so me poslušalci s to zvrstjo odlično sprejeli.
Letos poleti so nastali zametki za skladbo, s katero sem se prijavila na Emo. Takoj sem vedela, da je pesem v stiku z evropskimi oz. svetovnimi usmeritvami in je več kot primerna za Emo oz. evrovizijski oder. Skladba kot taka me je prepričala, ker sem si v hipu zaželela, da jo na tak način predstavim poslušalcem. Kombinacija akustične kitare in trendovskih elektronskih zvokov daje skladbi posebno čarovnijo.

Dan najlepših sanj, Plave oči, Pokliči ljubezen … Od Eme, Slovenske in Narečne popevke do EDM-ja. Kako je prišlo do tega preskoka?
Sem človek, ki ne pozna meja oziroma se ne osredotočam samo na en glasbeni slog. Uživam v glasbi in je ne morem predalčkati. In morda zato, ker ne živim od glasbe, si lahko te skoke tudi privoščim. Glasbe ne ustvarjam iz ekonomskega vzgiba, ampak izhajam iz čustev, kaj v danem trenutku čutim. To, da v muziki uživam, ne samo, ko jo izvajam, ampak tudi sicer, ko si jo privoščim, da plešem, ko se znajdem v klubih, in pri tem resnično čutim tovrstno glasbo, je bil vzgib, da sem se lotila tudi tega žanra.

EDM je skoraj neločljiv z angleškim jezikom. Kako je ustvarjati v tej zvrsti v slovenskem jeziku?
Prva skladba, ki je bila narejena v tem slogu, je imela pripravljeno angleško besedilo. Ampak, ker se glasbeno izražam na slovenskih tleh in ker je pomembno, da sporočilo skladbe ljudje razumejo, je to, da sem materni jezik povezala z EDM-glasbo, zame pomenilo popolnoma nov in še večji izziv, ki se je izkazal za zmagovalno kombinacijo. Ritem ulice je skladba, ki je res zaživela in je prav zaradi slovenščine nekaj posebnega.

Vse moje skladbe, ki sem jih ustvarila v tem žanru, so v slovenščini, razen pesmi, s katero se bom predstavila na Emi. Načrtno sem se odločila za to potezo, saj sem se zavedala, da gre za Evrovizijo, da nagovarjam širše – evropsko – poslušalstvo. In želim, da je sporočilo moje pesmi razumljivo čim širšemu občinstvu. Poleg tega že načrtujemo tudi slovensko različico, tako da mislim, da nihče ne bo prikrajšan.

Je nastop na Evroviziji za vas prišel pravi čas? Kdaj naj bi sploh bil pravi čas?
Težko odgovorim na to vprašanje. Ko sem zmagala na slovenskih tleh, sta se mi križali dve veliki in pomembni zadevi v življenju: to, da so se mi uresničile moje sanje in da sem lahko stala na evrovizijskem odru, in pa seveda želja po materinstvu. Oboje naenkrat je bil kar velik zalogaj. To je tako, kot da bi že posladkano torto še malo posladkal. Bilo je težko, priznam, a kljub vsemu so še vedno lepi spomini.

Koliko evrovizijskih oboževalcev obdrži izvajalec v 20 letih od nastopa na Evroviziji?
Vsako leto v času Eme - pa ni pomembno, ali nastopam ali ne -, je večji naval. Zanimivo je, od kod vse prihajajo oboževalci. Zdaj jih imam celo na Kitajskem. Stik z oboževalci je zdaj večji kot pred 20 leti po zaslugi medomrežja. Vsi smo bolj povezani in lažje dostopamo drug do drugega. Presenetilo me je predvsem veliko zanimanje, ki se kaže še pred Emo, kar je krasno in za izvajalca spodbujajoče. Občutek imaš, da si že zdaj pomemben del v evrovizijskem ustroju.

Kakšna so pričakovanja za Emo?
Če bom rekla, da gre samo za zabavo in druženje, potem se bom zlagala. Absolutno je tak nastop vedno odgovornost in vsak od nas desetih bo zdaj pokazal tisto, kar zna, v najboljši luči. Veselim se nastopa, ker verjamem v pesem. Vokalno se zelo dobro počutim v njej. Osvojila sem drugačno tehniko petja, ki jo EDM in moja skladba narekujeta, in ponosna sem, da mi je uspel korak v tej smeri. Komaj čakam, da to pokažem in da predstavim skladbo na odru. Verjamem, da bo poslušalce zazibala v pozitivne ritme in jim dala pozitivno energijo.