Zapleteni kitarski prehodi, izpopolnjeni z Vlatkovo izvirnostjo, so v ljubljanski Cvetličarni znova poustvarili bogat zvok, ki odlikuje enega izmed najboljših kitaristov na svetu. Vlatkovo vse prej kot brezglavo sprehajanje po kitarskem vratu ni pustilo nikogar ravnodušnega in izžvižgavanje po enournem zamujanju na oder se je na koncu prelevilo v žvižge navdušenja ter bučne aplavze.

Čeprav je Vlatko na trenutke dokazoval, da on in njegova kitara v popolnosti ne le da zadoščata, ampak celo presegata vsa merila za dosego zvočne ekstaze, sta ga na odru spremljala Djoko Maksimovski na baskitari in Dejan Milosavljević na bobnih.

Popolni odmerek virtuoznosti
Njihovo medsebojno poigravanje in nadgrajevanje je tako povezovalo solistične vložke, med katerimi se je zdelo, da Djoko, Dejan in Vlatko "iztiskajo" iz svojih glasbil zadnje tone moči. Ob tem niso bili sami: po ritmu usklajeno ploskanje obiskovalcev jih ni nikoli zapustilo in hkrati nadomestilo klasično miganje z vratovi in stopicanje na mestu, ki smo jima priča na podobnih "jam sessionih".

Dva domača gosta na odru z Vlatkom
Po vzpostavitvi vezi z občinstvom se je virtuoznemu triu najprej pridružil član skupine Terrafolk in nekdanji član Makedonske filharmonije iz Skopja Goran Bojčevski s svojim klarinetom. Ta je s prehodi iz nizkih v visoke tone kljub težavam z ozvočenjem še dodatno obogatil ritemsekcijo.

Prehod v bluz
Z Goranovim odhodom pa je Vlatko napovedal prehod iz "balkanfesta" v bluzovske vode. Na svoj račun so prišli vsi ljubitelji njegovega albuma Thunder from the Blue Sky in tudi tisti, ki so želeli videti še eno slovensko-makedonsko navezo: Neisho in Vlatka.

Domača mojstrica črno-belih tipk je prišla na oder po zadnjem odmevajočem decibelu Teksas Flood, ko sta z Vlatkom zaigrala Stormy Monday Blues in navdušila že s prvimi takti Rock me Baby.

Za konec nostalgija iz časov Leb i sol
Po odhodu Neishe se je vrnila zmes tradicionalnih makedonskih ritmov in sodobnega rocka. Vlatko, čigar glasovne sposobnosti so bile večino časa preglašene s kitarsko podlago, je najprej umiril ozračje s skladbo, ki jo je prepeval še, ko je nastopal skupaj s skupino Leb i sol Kumova slama.

Za popolno nostalgično 'norijo' pa je poskrbel s prvimi takti nepogrešljive uspešnice na njegovih koncertih Kao Kakao. Z njim se je tudi poslovil, vendar so ga žvižgi znova priklicali nazaj na oder. Za končno slovo je trio tako zaigral še dve stari, a prirejeni uspešnici: Skopje in Bistra Voda.

Nekaj utrinkov s koncerta si lahko ogledate tudi v galeriji spodaj.