Na odru, med obiskovalci, na "ojačevalcih" zvoka, na napihnjenih blazinah ... Meja domišljije o načinih igranja za Britance preprosto ni. Četudi so se morali spopasti s stopničasto konstrukcijo dvorane - ko je celo pevec skupine Rou Reynolds spraševal zbrane, ali si je morda že kdo zvil gleženj med koncertom -, to ni preprečilo verjetno enega najbolj doživetih koncertov, kar jih je v svoji zgodovini gostil Prostor za urbano kulturo.

Shizofrena mešanica jeze, ki velja za rdečo nit glasbenega izraza Britancev, se je prelivala iz elektronike, v hardcore, prek hiphopa celo v kratke spokojne vložke - bolj za šalo kot za res - baskitarista Christopherja Battena za mikrofonom ob prepevanju refrena uspešnice Eltona Johna Can You Feel The Love Tonight.

"V karieri smo se trudili, da imamo drugačne skladbe, ki predstavljajo različna čustva. Jeza nas ne zanima sama po sebi le zato, da jo izrabljamo. Seveda je v skladbah jeza, toda tam je z razlogom. Prisotni so tudi drugi vplivi. Imamo tudi skladbe o ljubezni, čustvih, senzacijah in skladbe, pri katerih se lahko izživiš nad recimo razredno delitvijo. A povsod ohranjamo tisti delček humorja, sarkazma, če hočete," je za MMC pred koncertom pojasnjeval bobnar Robert Rolfe.

Kar dela nastop Enter Shikari (mimogrede ime so si izposodili pri ladji, ki je v lasti Roujevega strica) zanimiv - poleg skakanja članov skupine med oboževalce med igranjem skladb - je dejstvo, da teža vokalne izvedbe ne pade le na Rouja. Prav vsi člani v nekem trenutku pokažejo svoje instrumentalno in pevsko znanje.

"Ko prideš na oder, je skoraj tako, kot da sprejemaš novo osebnost, ne da bi se trudil. Postaneš drug človek. Telo gre v šok zaradi količine adrenalina, ki vdre v telo, zaradi števila oboževalcev, ki je pod tabo," je občutek, ko po več kot desetih letih stopijo na oder, opisal kitarist Liam "Rory" Clewlow.

Govor pred koncertom se je vrtel okrog velikih festivalskih prizorišč, saj so stari znanci Readinga in Leedsa, pa tudi Szigeta in drugih večjih odrov. "Težko je, če ponavljaš isto stvar leta in leta ... Pri nas je uspeh prišel tako počasi, da se nam ni zdelo nenavadno, da stojimo na velikem odru, ker smo zanj delali leta. Še vedno, ko prideš na tak oder, obstaja 'vau faktor'," je v pogovoru razložil Rolfe.

Ob maloštevilnem občinstvu v Kinu Šiška (na večer, ko se je na Metelkovi končeval 24-urni maraton alternativne glasbe) omenjeni "vau faktor" ni prišel do izraza med nastopajočimi, je bil pa prisoten med vsemi pod odrom. Trpelo je samo trajanje "stage diva", saj je primanjkovalo voljnih rok pod odrom za daljše izvedbe.

Slovenski oboževalci skupine so prišli na svoj račun ob prepevanju starejših skladb in neobremenjenosti, ki jo utelešajo v svojih izvedbah. Ko smo se dotaknili teme, kaj ohranja četverico v prvotni zasedbi že dvanajsto leto delovanja, smo prišli do dejstva, da so trenutno najuspešnejša britanska skupina brez pogodbe z večjo založbo.

"Lepo je, ker smo podpisali pogodbo o distribucijo z Warnerjem za naš predzadnji album in smo dobili občutek, kako je to. Največja težava je, ker preveč omejujejo izvajalca. Preveč je birokracije. Ne moreš se kar odločiti, da boš kaj spreminjal. Vsi se vtikajo v tvoje delo. To postane precej nadležno. Vedno pa obstaja nevarnost, da bo založba našla nekaj v pogodbi, zaradi katere bo izjavila, da ti ne bo več dala denarja, ampak le obdržala pravice za tvoje delo. Preprosto lahko uničijo kariere skupin. Lepo je, da ti to ne visi za vratom in da smo prosti," je razložil Rolfe.

Družbeno angažirani, ne politični
V preteklosti so Enter Shikari mnogokrat označevali za politično skupino, toda oznako zavračajo. "Veliko je razlogov. Skunk Anansie so rekli, da je vsa glasba politična. In to je res. Tudi če ustvarjaš glasbo o dekletu na plesišču ali dolgočasno ljubezensko pesem - to je njihova odločitev, da naredijo skladbo brez pomena in smisla. To ne pove nič o skupini, razen če govorijo o političnih strankah v skladbah - kar pa nam ne pomeni nič," je razlagal Clewlow. Dodal je: "Ne moti pa nas oznaka družbeno angažirana glasba."

Toda poziv za družbeno angažiranost mora izhajati iz posameznika samega, ne da ga nagovarjajo drugi. "Mislim, da je Michael Jackson zadel žebljico na glavico s skladbo Man in the Mirror. Veliko smo bili na turnejah s katoliškimi skupinami. Nič ni bolj klišejskega in nadležnega, kot je nakladanje o Bogu in Jezusu, zato se trudimo, da tega ne počnemo. S svojo glasbo želimo spodbuditi razmišljanje. In pri tem se bolj upiramo na znanstvena spoznanja," je še povedal Clewlow.

Predvidljiva nepredvidljivost
Enter Shikari tako še naprej ostajajo borci za svobodo izražanja in mišljenja, vse skupaj pa zapakirajo v glasbeno izvedbo, pri kateri poslušalec dobi občutek, da je doživel popotovanje iz časa diska do dobe elektronskih prijemov v manj kot minuti, vse skupaj kot uvod v rimanje besed ob numetalski zvočni kulisi. Še več: obiskovalec postane del skupine, kjer Enter Shikari ne pridejo le do njega, ampak celo povabijo, da se jim na koncu pridružili na odru. Toda v dvournem repertoarju tiči tudi težava, da tudi nepredvidljivo postane predvidljivo.

Več utrinkov pa lahko pogledate spodaj.