Kreslinova razpetost med (življenjskim) durom in molom, med domom in svetom, vasjo in mestom, idealom in stvarnostjo se tokrat ni kazala le v besedah (beltinški kantavtor je tudi eden izmed tistih slovenskih umetnikov, ki so svojo glasbo prenesli v literarne kroge), marveč v pristni brezčasni uglasbeni poeziji.

Nekega jutra, ko se zdani, V parku za gradom, Črna kitara, Namesto koga roža cveti, Dan neskončnih sanj, Tvoje jutro (poglejte si ga v videu zgoraj) – že tolikokrat slišane skladbe, ki jim glasbenik vedno znova na koncertih doda nekaj edinstvenega, pa naj bo to le dodatni refren zapet v drugem angažmaju. V železni repertoar je tokrat Kreslin umestil tudi skladbe, kot je njegov najnovejši singel Novo, novejše, najnovejše s prihajajočega albuma (že njegovega 14., ki prihaja na police jeseni).

Sam, a nikoli osamljen
Osamljenemu jezdecu skozi metafore so na odru Križank delali družbo Mali bogovi in Beltinška banda. Kot posebna gosta pa sta svoji virtuoznosti na akustični kitari predstavila Sašo Zver in Ellen Angelico.

Dve uri in pol dolgi repertoar večinoma statičnega Kreslina za mikrofonom so z občasnimi (večinoma umirjenimi) aplavzi pospremile sedeče in pevsko zadržane Križanke. A prvi vtis je na koncu varal, kajti zbrani so zvabili zasedbo z bučnim ploskanjem nazaj na oder, ko jih je ta prvič zapustila.

Rdeča vrtnica v slovo
Kreslin se je za veliki finale poslovil od njih tako, da je najprej podaril naključni obiskovalki rdečo vrtnico, ki je samevala na stojalu ves koncert, in se še ob petju sprehodil med občinstvom.

Več pa si lahko ogledate v galeriji spodaj in videu zgoraj.