V svoje aranžmaje skladb, ki jih predstavljajo na novi turneji Tiho, so vključili vse, le klasične forme ne. Od ukulel do žlic.

"Tudi tišina sodeluje," je bil eden izmed nagovorov pevca Tomislava Jovanoviča - Tokca med manj kot dvourno trajajočo "dandjevsko" seanso sredi ljubljanskega Orto Bara. Prostor so člani skupine obrnili na glavo. Postavili so se sredi njega in povabili obiskovalce, ki so prvi večer pograbili prav vse vstopnice tik pred preprogo, ki je še dajala vtis navidezne meje med skupino in občinstvom. Dan D so tako začeli prvega v nizu koncertov v sklopu jesenske turneje, ki je sledila izdaji kasete shranjene v unikatno in na roke izdelano 'poleno' (pri ustvarjanju pa so sodelovali tudi člani zasedbe).

Tokac je svoje surove vokalne linije znižal za nekaj decibelov, poprijel za manjša brenkala in preprosto sledil tišini. Klasičnih bobnov ni bilo na vidiku. Dušan Obradinovič - Obra je igral celo na prazne steklenice, strgalnik, na cajon, kongo in tarabuke. Marko Turk - Tučo je doma pustil kitaro in v roke vzel ukulele. Nikola Sekulović je svoj bas občasno zamenjal za udarjanje žlice ob kuhalnico. Boštjan Grubar pa je v svojem kotu namesto harmonike poprijel za ustno harmoniko in celo paleto majhnih tolkal (med njimi tudi odpirač za steklenice in prazno steklenico cvička - kot se spodobi za Dolenjce) in pihal.

"Mi smo veliko stvari tu poskusili prvič. Za nas tišina ni značilna. Smo kitarski bend z bobni itd. Izhodišče je bilo, da poskusimo narediti nekaj drugače in tišina je samoumevna izbira kot začetek. V bistvu je sproščujoče. Zadnjič sem gledal na televiziji, ko so se testirali udeleženci v eni oddaji, če so lahko 36 ur tiho. Jaz mislim, da se na koncertu ne spodobi, da si tiho. Če poješ tišje, lažje slišiš svoj glas," je za MMC po nastopu dejal Sekulović.

Kdor je spoznal Dan D z njihovimi rokerskimi baladami, je s koncerti v sklopu turneje Tiho dobil vpogled v bolj intimno stran skupine. Podkrepljeni z različnimi ritmi - od Turčije do Indije, če si izposodimo besede Tokca, so njihove uspešnice zaživele v povsem novi podobi. Za mnoge skladbe, kot so Počasi, Love song, San san, še nikoli niso izvenele tako zapeljivo in čustveno. Lahko jih - tako kot člani skupine - pojmujete kot umetniški akt, kjer oblačila ostanejo na akterjih. Spet drugi bi rekli, da je bilo že vse slišano, ampak zapakirano v novo embalažo.

Občutljivo in ne stresno
Člani skupine so - po besedah Sekulovića - vse skupaj doživljali vse prej kot stresno, ampak občutljivo. Tovrsto testiranje je bilo za skupino neusmiljeno, s čimer se je strinjal Sekulović: "Po drugi strani pa pride nagrada: mi zagovarjamo spontanost, ampak ne v tistem banalnem smislu - prva stvar, ki ti pade na pamet. Mislimo, da je spontanost zelo trdo delo. Vsi smo čez dan posvinjani s tisočimi vsakodnevnimi impulzi in tisto, kar pride najprej iz nas, sploh ni spontano, ampak je dirigirano.

Za spontanost je treba tako precej dela. "Res se moraš hudo namučiti, da najdeš še tisti majhen košček sebe, da te naredi unikatnega. Sprašuješ se, ali tisto tvoje, sploh še obstaja. V takšnem formatu je to bistveno lažje najti. Je pa tudi malo boleče, ker daš en kos sebe ven, ki ga običajno skrivaš in ugibaš, kako bo to občinstvo sprejelo. Ampak konec koncev mi z glasbo komuniciramo z občinstvom in včasih izdaš tudi stvari, ki ljudem morda malo nenavadno zvenijo," je bil mnenja basist.

Napake kot osebna izkaznica
Pri sami izvedbi, kot je dejal Sekulović, je prišlo teoretično do enakega števila napak: "Mi jih delamo razmeroma malo. Je pa res, da takrat, ko igraš tišje, se jih lažje sliši in vidi. Mi v resnici vidimo v tem čar. Nas pogosto obtožujejo perfekcionizma: da imamo preveč 'spolirano' glasbo in da odigramo vse 'v nulo'. Tu pa mnoga izstopa in tista, ki odstopa, je osebna izkaznica. Zelo enostavno se je naučiti skladbo: vložiš čas za vajo in malo talenta, če imaš."

Omejitev je bila sinoči - in na turneji, ki še sledi - le ena: pustiti akustične kitare in bobne doma. "To počne preveč slovenskih skupin. Včasih to počnejo na en podcenjujoč način, tako do lastne glasbe kot do občinstva. Enostavno: električno kitaro zamenjaš za akustično in rečeš, da je to nekaj novega. To ni res. To je zelo enostaven ukrep, kjer na koncu delaš isto. Mi smo želeli nove inštrumente obravnavati kot nov medij. In samo od sebe je pripeljalo, da so inštrumenti postali zgodba zase. Obarvali so - ne samo glasbo - ampak tudi nas. Izvabili so iz nas drug način delovanja možganov. To je unikum, ki ga z običajnimi inštrumenti, ne moreš doseči," je še pojasnil Sekulović.

Ne bodo pustili elektronskih kitar v kotu
V naslednjem letu za Dan D sledi še malo eksperimentiranja. A ne bodo zanemarili rokerskega načina nastopanja. "Ugotavljamo, da zdaj, ko smo naredili to, zvenimo tudi v električni izvedbi malenkost drugače. Bolj smo skupaj. Raje preživimo čas skupaj. In to se vse pozna na glasbi," je še dejal Sekulović. Dan D zdaj nadaljujejo svoje nastope v Orto Baru - tam bodo nastopali do sobote. Nato pa sledi turneja po Sloveniji.

Več utrinkov pa si lahko ogledate v spodnji galeriji in videoposnetkih.