Le okoli tristo jih je pospremilo morda edini nastop festivala, za katerega se bo drugim še nekaj časa očitalo, da jim je lahko žal, ker so ga zamudili.

"Nimamo pojma, kako se bo občinstvo odzvalo na naše skladbe. To je hkrati zelo strašljivo in razburljivo ter novo. Mi namreč radi igramo v novih krajih in pred novim občinstvom. Radi imamo izzive," je pred nastopom na Rock Otočcu v intervjuju za MMC povedal pevec in kitarist skupine Billy Lunn. Skupaj s Charlotte Cooper na basu in z vokalno spremljavo ter njegovim bratom Joshem Morganom na bobnih je bil postavljen pred izziv: vsesplošnega slabšega obiska nedeljskega večernega programa na Rock Otočcu in njegove vedno slabše festivalske kulture, ko se večina obiskovalcev še vedno raje zadržuje okoli točilnih pultov ter se veseljači po svoje kot pa posluša glasbo, ki prihaja iz odrov.

"Be my little rock and roll queen," se je slišal refren njihove največje uspešnice iz občinstva nekaj minut pred enajsto uro zvečer. Šibki vzkliki so priklicali The Subways, ki so prihrumeli na oder kot razbesneli, glasbe lačni potepuški psi. Kitarsko-ritemsko dopolnjevanje se je začelo z njihovo Oh Yeah. Trojica je napolnila oder veliko bolj kot v soboto celoten pevski zbor Pomlad. Cooperjeva in Lunn sta bila enkrat na levi strani, drugič na desni, tretjič ob mikrofonu. In medtem ko je Lunn dajal vtis klasičnega britanskega 'bad boy' razgrajača na kakšni izmed nogometnih tekem, je Cooperjeva utelešala vso norost skupine - s katapultiranjem same sebe iz enega konca na drugega, Morgan pa je bil preprosto neizprosen na bobnih.

Lunn je svoj občasno vreščeče-kričeči glas ob vokalnem dopolnjevanju Cooperjeve menjal za klepet z občinstvom - no, zahvale. Prikazal je svoje skromno znanje slovenščine, ki se jo je naučil v dnevu, ko je bila skupina pri nas. "Skoči," je bil tako vzklik med Shake! Shake!. In res so skakali. Tako kot so složno prepevali najbolj pričakovano skladbo večera Rock & Roll Queen. In na Lunnovo pobudo zgradili "circle-pit", ki je uspel kljub maloštevilnosti ob zvočni kulisi Turnaround.

Britanci so Rock Otočcu predstavili tudi tri skladbe z njihovega prihajajočega albuma, ki so še bolj kitarsko usmerjene in okrepljene z ritmom: We Don't Need Money To Have A Good Time, Celebrity in It's a Party, s katero so tudi sklenili glasbeni del njihovega nastopa.

"Pri ustvarjanju tretjega albuma sem dejansko samo sedel v svojem stanovanju, igral akustično kitaro in gledal televizijo. In vse stvari, ki so se dogajale na televiziji, so me navdahnile, da sem napisal besedila," je priznal Lunn v pogovoru za MMC in dodal, da so na njegovo pisanje besedil vplivali dogajanje po svetu, gospodarska kriza, kako je njegov prijatelj izgubil službo, zvezdniška kultura in to, da je želel biti na turneji s svojimi oboževalci.

A lucidna energija, ki so jo na oder Rock Otočca v sklopu njihove turneje pripeljali britanski alterrockerji, je pustila lačne vse najvztrajnejše obiskovalce turneje, ki so po zadnji skladbi večera zahtevali še. Toda ostali so brez. Brez glasbenega bisa, namreč.

Namesto tega se je razigrana trojica prav nič zvezdniško podala med svoje oboževalce in jim delila avtograme ter se z njimi spuščala v raznovrstne debate. "Festival je neverjeten. Zjutraj smo šli na pivo, da bi se zbudili, in smo se samo sprehajali. Videli smo ljudi, kako igrajo nogomet v blatu prekriti z blatom in videti je bilo fantastično," je v intervjuju pred nastopom še dejal Lunn. "Absolutno prekrasen kraj za festival. S pogledom na reko, ko igraš. Vsi lahko skočijo v reko, če jim je prevroče," ga je dopolnila Cooperjeva.

Manj ljudi, boljša energija
Slabši obisk je zaznamoval tudi konec tridnevnega festivala na jasi ob reki Krki. V vseh radostih Rock Otočca, kadar ne dežuje, je zadnji dan uživalo okoli tisoč obiskovalcev - nekako toliko jih je bilo na spregled. Spet drugi so ostali v svojih šotorih. Tretji pa so že zgodaj popoldne 'spakirali' svoje spalne vreče in se odpravili proti domu. "Bilo jih je nekaj več kot lani. Vemo, da je v petek padal dež ves čas nastopa Elvis Jackson in Guano Apes, posledično je bilo pol ljudi pod odrom in pol pod šotori," je pojasnil Kek.

Zadnji dan festivala so se na glavnem odru poleg The Subways zvrstili še malo manj poznani Nitrox, Stara šula in K Sound XXX. Švicarji Rated R so s svojim ritmom navdušili celo Lunna, ki je njihov nastop pokomentiral takoj po intervjuju za MMC. Domače vrste so s predstavljanjem svojega albuma Alfa prvi branili člani skupine Adam. Fuzijo hip-hopa, r'n'b-ja, funka in srbskega folka so pripeljali S. A. R. S.. Peščico pod odrom so pripravili do skakanja na njihove najodmevnejše uspešnice Ana, Ratujemo ti i ja, Perspektiva in za konec ritemsko prirejen Budjav Lebac.

Tik pred The Subwaysi pa je občinstvo držala na nogah finsko-slovenska naveza The Toronto Drug Bust, ki je poleg predstavljanja skladb z njihovega prvenca postregla še s zanimivimi priredbami.

Kek: Rock Otočec ni Exit
"Mi ne moremo imeti tri dni samih svetovno znanih skupin. Imamo lahko tri. Druge pa morajo biti nižjega cenovnega ranga. Mi nimamo toliko denarja kot Exit, ki dobi od države 400.000 evrov in še od Evrope 400.000 evrov," je za MMC pojasnil Kek in poudaril, da največji prihodek Rock Otočca še vedno ostajajo vstopnine, medtem ko preostala sredstva dobijo od sponzorjev, gostinstva, Mestne občine Novo mesto in ministrstva za kulturo.

Končnega finančnega festivala še ni. Ostaja le vabilo, ki ga je Kek izrekel po nastopu The Subwaysov: "Rock Otočec bo prihodnje leto evropska prestolnica kulture. Se vidimo 2012. Še prej pa v šotoru."

Več pa si lahko ogledate v galeriji spodaj.