Ravno to priložnost je imela sinoči nova četverica domačih skupin, ki se na Slovenskem tednu glasbe (STG) ne pokaže le v dobri luči pred svojim zvestim občinstvom, pred oboževalci tekmovalnih skupin, ampak tudi pred tistimi, ki bodo imeli zadnjo besedo, katere domače skupine bodo spustili na svoje festivale. Spomnimo: na STG se je prijavilo 150 skupin, tuji ocenjevalci so izbrali 15 najboljših, ki se predstavljajo te dni na različnih lokacijah po Ljubljani. Najboljše bodo izbrali predstavniki festivalov Sziget, Exit, Terraneo in Waves Vienna in jim omogočili nastop na njihovih odrih.
Ideja o gostovanjih predstavnikov tujih festivalov v najrazličnejših državah ni nova, kar je v četrtek na odprti razpravi o festivalih poudaril madžarski gost András Berta. Za marsikaterega obiskovalca večernih koncertov pa je zagotovo novo, da so na odru skupine, ki dobro vedo, kaj počnejo in so zaradi spleta okoliščin ujete v neko sivo sredino, zaradi česa niso ravno na prvem mestu želja domačih organizatorjev raznih študentskih masovk, festivalskih odrov, kaj šele samostojnih koncertov na prizoriščih za več kot 400 ljudi. Za zdaj.
Sinočnji večer v ljubljanskem klubu K4 bi lahko označili za šolski primer (bolj idealne) evolucije neke skupine: ko začnejo pred prazno dvorano in se dodobra spoznajo s tonskimi mojstri; do uletavanja radovednežev med koncertiranjem; predstavljanju svojim oboževalcem svoje delo na nov način; hipnoze občinstva, ki jo zakrivi energični nastop; do nastopa na tujem odru, ko glasba naredi svoje.
Elektronika, kjer je N'Toko drugotnega pomena
Če zgornjemu opisu dodamo imena nastopajočih - BeatMyth, London, Neomi, Hex in (gosti iz Avstrije) Luise Pop - dobimo okvirno sliko realnega včerajšnjega dogajanja. Najbolj nehvaležna naloga večera je nekaj do devetih zvečer pripadla zasedbi BeatMyth, predvsem zaradi tega, ker se je prvemu glasu zasedbe N'Toko mudilo na drug nastop s svojo skupin Moveknowledgement v Kamniku. Še en obstranski projekt vedno bolj vseprisotnega N'Toka, pravite? Nikakor. N'Tokov MC-jevski vložek je sicer v elektronskem dvojcu, ki ga tvorita Mitja Pritržnik alias Mike Preeters in Igor Vuk alias PlankTon, markanten in nezgrešljiv.
Laično z drugimi besedami: kot da bi remiksali N'Tokovo delo. Ampak razen manjšega vložka Hands (ki se je znašel na zadnji plošči skupine Moveknowledgement Pump Down!!!), ni bilo sinoči prav nič reciklaže. N'Toko, kot smo ga vajeni kot samostojnega izvajalca oz. glavnega MC-ja v Moveknowledgementu, je v BeatMyth podrejen elektroniki. Vuk za mešalno mizo in N'Toko za mikrofonom sta v polurnem nastopu postregla s skladbam z njihovega drugega albuma Questionable Image in v hitrem pospešku predstavila petletno stvaritev prelivanja elektronske glasbe s poudarkom na breakbeatu. Peščico zbranih je na trenutke motil pretirani poudarek basov, a nihče ne ve, kako bi se ti slišali v polnem K4. "Kaj? Je že konec," so se spraševali zbrani po koncu. N'Toko se je samo še zahvalil z besedami: "Hvala, ker ste nas uleteli pogledat."
Elektropop, imenovan London
Popolnoma drugo glasbeno podobo so začeli "risati" člani leto dni stare skupine London, ki je pravzaprav produkt sodelovanja bobnarja Iva Rimca (ki smo ga dodobra lahko spoznali na prvih treh albumih posavske zasedbe LeeLooJamais) in hrvaškega hiphoperskega producenta Koolada (ki so ga lahko oboževalci LeeLooJamais spoznali, če ga še niso prej poznali, po duetu Rain Dance na zadnjem albumu LeeLooJamais, sicer prvem, na kateremu ni Rimca). Z basistom Jernejem Kržičem in klaviaturistom Erikom Marančem (sicer članoma zasedbe Neomi) ter kitaristom Andražem Mazijem (znanem po delovanju v skupini Koriandr) in pevko Sašo Danilov (stari znanki oddaje Hri-Bar), tu ni mogoče govoriti o kakšnih LeeLooJamais št. 2 ali Neomi št. 2, čeprav so vplivi na hip prepoznavni.
London so sinoči predstavili svoj elektroakustični pop, kjer je v ospredju Sašin vabljiv glas, ki se dopolnjuje z "talk box"/elektro vokalom Koolada. Njuna kemija pa se sovpada z klaviaturskimi in kitarskimi "odstopanji". Angleška besedila v večini temeljijo na ponavljanju. Kljub pridihom funka, soula in hip-hopa je marsikateri poslušalec po nastopu dejal, da njihov nastop živi kot celota, same skladbe pa imajo še vedno za odtenek premalo samostojne identitete, da bi zvenele, kot da se ne ponavljajo. Kakor koli že, njihove skladbe so zvabile obiskovalce v K4 in ga napolnile.
Tako domače, tako Neomi
Obisk pa se je le povečal, ko je na oder stopila "družinska" zasedba Neomi, katero jedro tvorijo pevka Saška Vipotnik ter njena bratranca Tadej Košir na kitari in Jernej Kržič na basu. Sedemčlanska zasedba, ki jo sestavljajo še bobnar Anže Žurbi, klaviaturist Erik Maranče ter spremljevalno bratsko-sestrska naveza Urban in Katja Sever, je na precej tesnem odru zanje svoje oboževalce ob znanih melodijah prijetno presenetila z besedili v angleščini. Po začetnih tonskih težavah je bila v ospredju glasba. Razen v krajšem nagovoru, kjer ni šlo mimo opredeljevanja glede družinskega zakonika.
Njihovo pop/soul inštrumentalno/vokalno harmonijo smo sicer že bili vajeni poslušati v angleščini, toda v obliki priredb, kakršne so na primer pripravili pred meseci v zanje akustično neprijazni Komuni Kina Šiške in še prej, poleti, na prostem pred Centrom urbane kulture. Saškin glas ob tem ni zvenel prav nič manj prepričljivo, pravzaprav angleščina še poudari njene izlete iz soula do hiphoperskih prebliskov, kjer poslušalec včasih kar pozabi na glasbo in ga potem bodisi kitarski ali klaviaturistični poudarki opomnijo na celoto.
Za konec drum'n'bass v K4
Po začetnem elektronskem "šoku", mirnejših nadaljevanjih vse do soula, je konec pripadel najbližji slovenski različici The Prodigy. Ali po domače - skupini Hex. Njihov punk-rock, ki se pod prsti Dahowa združi z drum'n'bassom, se z energičnimi MC-jevskimi vložki Omisa in glasovnimi poudarki Maxa Powerja pretvori v strup za množice. K4 je poskakoval, roke so bile v zraku, na odru pa energični trio - z bobnarjem ob boku, ki bi spravil v zrak še večjo množico.
Poslastica z "dekliškimi" Luise Pop
Razplesani K4 je za konec glasbe lačne pustila avstrijska dekliška alternativna zasedba Luise Pop, ki se je v zadnjih treh dnevih izkazala za najboljše presenečenje iz tujine. Vse nastope so poslušali predstavniki tujih festivalov in tudi prvi mož založbe Mute (znane po sodelovanju z Laibach). Miller se je pred večernim delom razgovoril o svoji založbi in nasploh o pereči problematiki "indie" založb ta hip. Danes zvečer pa bo po nastopu še zadnje četverice tekmovalnih skupin nastopil kot posebni gost v Gali Hali.