A čeprav teh časov več ni, ostaja njihov duh zakoreninjen kje drugje kot v pesmi. In prav to je sinoči obudil izbor starost v družbi mladostne energije, ki v sebi nosi potencial za dostojno nasledstvo legendarnih popevkarjev. Časi, ko so priznani mojstri slovenske besede navdihovali glasbene ustvarjalce, so se naselili na Kongresni trg.
Do zadnjega kotička zasedena sedišča pod odrom in skoraj toliko občudovalcev legendarnih popevk za ograjo samega prizorišča je predstavljalo spoštljiv poklon snovalcem projekta in glavnim zvezdam večera.

Okoli devete ure zvečer so instrumentalisti Big Banda in Simfoničnega orkestra RTV Slovenija pod taktirko dirigenta Patrika Grebla začeli ogrevati svoje prste in pozornost je bila usmerjena le še na oder. Še preden so se kolesja časa zavrtela vse do leta 1962, ko je festival dobil svojo prvo popevko, je zbrane nagovorila povezovalka večera Bernarda Žarn. Ob posebnih gostih - med katerimi so bili tekstopisec Dušan Velkaverh, skladatelj in dirigent Mojmir Sepe, skladatelj Jure Robežnik, pevec Nino Robič ter Ajda Kalan in Nataša Dolenc v vlogi voditeljic - si zlati časi Slovenske popevke ne bi mogli zamisliti boljšega poklona.

"Osredotočili smo se na zmagovalne popevke - bodisi žirije ali občinstva. In želeli smo vključiti v program čim večje število izvirnih izvajalcev," je za MMC pred samo izvedbo pojasnil mož, ki stoji za projektom, Hugo Šekoranja.

Prvi poletni večer - in hkrati večer Poletne noči - je že takoj udaril v srca nostalgikov, ko se je na oder podal Stane Mancini in odpel svojo Mandolino - pesem, ki je takrat njemu in Beti Jurkovič (ki je pesem zapela z njim) prinesla od blejskega turističnega društva 150.000 dinarjev. A to je bil le začetek. "Izbor smo morali narediti. Bilo je težko, ker je melodij iz vseh teh 50 let, ki so se resnično prijele in postale - kot rečemo Slovenci - 'evergreeni' oz. zimzelene melodije, ogromno, zato je bilo treba narediti en izbor. Prvi ključ so bili izvajalci. Izvajalci, ki še pojejo in so izvajali te pesmi, kot so Lidija Kodrič, Stane Mancini, Oto Pestner ... Njih smo vključili. Številnim pa smo se morali odpovedati, saj smo si postavili cilj, da koncert ne bo bistveno presegel dveh ur," je pred koncertom pojasnjeval Šekoranja.

Po Kongresnem trgu pa so odmevale tudi skladbe, ki jih zaradi najrazličnejših razlogov izvirni izvajalci niso mogli izvesti, zato so vpoklicali pravzaprav tisto najboljše, kar slovensko popevkarsko prizorišče premore. Alenka Godec je prepevala Zvezde padajo v noč, mladi up slovenskega džeza Nina Strnad se je vživela v Orion, Lea Sirk je prepevala uspešnico iz leta 1964 S teboj, letošnji domači evrovizijski komet Eva Boto se je vživela v začetke 70. let prejšnjega stoletja s skladbo Včeraj, danes, jutri, iskriva in igriva Bilbi je zapela Med iskrenimi ljudmi in Nuška Drašček se je prelevila v Ditko Haberl v skladbi Samo nasmeh je bolj grenak. Namesto Vlada Kreslina je na obdobje Slovenske popevke z začetka 80. let prejšnjega stoletja spomnil Omar Naber s skladbo Dan neskončnih sanj.

In prav Naberjev nastop je predstavljal svojevrsten prelom sinočnjega večera. Z nastopom - verjetno najdejavnejšega 60-letnega pevca trenutno pri nas - Andreja Šifrerja se je zvrstila plejada izvajalcev, ki so od leta 2000 krojili Slovensko popevko. Obudili smo spomin na Čez 20 let (Nuša Derenda), Letim (Katrinas), Če je to slovo (Yuhubanda in Katja Koren), Ne razumem (Ylenia Zobec), Belo nebo (Anika Horvat), Naravne sile (Damjana Golavšek), Šopek maka (Anžej Dežan), Otok ljubezni (Darja Švajger) in trenutno zmagovalko Slovenske popevke - po izboru strokovne žirije - Naj traja v izvedbi Rudija Bučarja.

Po dveh urah vrtenja v času, ki ga več ni, je bilo jasno le eno - čeprav ima mladost svoj šarm, je težko nadomestiti trenutke, ko na oder stopi Lado Leskovar z Malokdaj se srečava ali pa ko Lidija Kodrič (v svojih zrelih letih) zapoje verze Neizpete melodije. Prav tako ima svojo moč Leti, leti lastovka Edvina Fliserja, ki se je sinoči vrnil med svoje oboževalce. Ob vseh priredbah ne more nič nadomestiti izvirnosti Janeza Bončine Benča, kako prepeva Majo z biseri, niti Tomaža Domicelja, kako prepričuje vse generacije poslušalcev s skladbo Vem, da danes bo srečen dan. In ko se pojavi še Oto Pestner s skladbo Vrača se pomlad, obiskovalec pomisli, da se je vrnila tudi zlata era popevkarstva.

Sedma Poletna noč je poskrbela, da so se zlate popevke znova vrnile na komercialno prenasičeno tržišče. "Življenje je vrtiljak," je odmevalo po Kongresnem trgu, ko se je na odru združila sila domačih glasbenikov, kakršne ne vidimo vsak dan. Poletna noč sicer še zdaleč ni ponudila vseh asov, ki jih skriva v rokavu svoje dolgoletne tradicije, a jih je bilo kljub temu dovolj, da so obiskovalci potešeni hrepeneli po nadaljevanju in si požvižgavali (nezapeto pesem večera): "Vse dam, vse dam, za eno noč, poletno noč."

Več fotoutrinkov pa si lahko ogledate spodaj.