Avtor ene izmed uradnih himn londonskih olimpijskih iger je zaslovel kot producent hip hopa, kasneje pa tesno sodeloval z Amy Winehouse, nato pa med drugim tudi z Adele, Lily Allen, Solange Knowles in Robbiejem Williamsom ter s skupino Duran Duran.
Izhaja iz glasbene družine, saj je njegov očim Mick Jones vodja slavne rockerske skupine Foreigner. Markovi mlajši sestri dvojčici sta modna oblikovalka Charlotte in didžejka Samantha, ki je znana po dolgoletni ljubezenski zvezi z ameriško igralko Lindsey Lohan. Mark Ronson je bil v anketi mesečnika GQ leta 2009 izbran za najbolj elegantno oblečenega v Veliki Britaniji.
Mark Ronson se je iz Londona v New York preselil s sedmimi leti. Tam je postal znan didžej in leta 2003 izdal prvi album Here Comes The Fuzz (Columbia), ki je postal nov produkcijski model, saj vključuje rapanje vrste ameriških zvezdnikov tega žanra na Ronsonovo glasbo. Njegova prva uspešnica je udarno plesna Oh Wee, v kateri je producent uporabil vzorec iz hita Sunny le v Evropi (še) znanih Boney M.
Z Ronsonom smo v olimpijskem času, ko je Anywhere in the World mogoče slišati že skoraj na vsakem vogalu, izmenjali nekaj besed.

Vaš prvi veliki met je bil že kar prvi hit Oh Wee in album Here Comes The Fuzz. Navdušence nad hip hopom ste z njim presenetili, drugim ste hip hop ponudili na bolj prijazen način kot vsi pred vami. Prav vsi pa smo se tedaj spraševali, kdo je ta Mark Ronson?
Tedaj sem bil v glavnem didžej v newyorških hip hop klubih, in to kar pet ali šest let. In tako sem si ustvaril ime. Družil sem se s Funkmaster Flaxom in nato raperji, kot sta Q-Tip in mos Def oziroma člani hiphop zadruge Lyricsis Lounge, pa tudi s tedaj vzhajajočimi komericalnimi raperskimi zvezdami, kot sta Jay-Z in Puff Daddy. Vsi ti, Mos Def, D’Angelo in vsi s te scene, so kar hvalili moje didžejske sete. V glavnem sem seveda vrtel hip hop, vmes pa tudi precej klasičnih soul komadov. Moraš pa biti v New Yorku res dober, če želiš, da te ne vržejo na cesto ali pač ne povabijo nikoli več. In na prvem albumu sem želel predstaviti, kar naj bi bil v tistem času moj dve- ali triurni didžejski nastop. To je bila kar ambiciozna zamisel. Še posebej, ker sem hotel v 40 minut strniti hip hop, disko, reggae in celo malo rocka. Ko to poslušaš zdaj, ops, te kar malce grobo premika od enega do drugega. Vseeno sem ponosen na ta album in na komad Oh Wee, ki mi je priskrbel veljavo tudi v Britaniji. In kot praviš, to si lahko nato vrtel v Sloveniji, to je odmevalo nato v Rusiji, Italiji, povsod pač. Poskočni klubski komad(i), preprosto. V tistem času pa hip hop še ni bil tako dominanten, kot je zdaj. Nisem sicer prodal milijonov izvodov, je bilo pa dovolj, da sem si odprl vrata.
Značilnost vseh vaših solističnih albumov je ta, da na njih gostujejo različni pevci - raperji, nato pevci popa in džeza. Katy B in vajina olimpijska pesem Anywhere In The World je zadnja na tem seznamu. Je to vzorec, ki se ga boste držali tudi v prihodnje?
Ko skladam, že kar slišim, kdo naj bi pel oziroma vsaj kakšne barve naj bi bil glas, ki bi to pesem zapel najbolje. Sam nisem pevec, nikoli nisem pel, tega ne znam, ne zmorem. Sodelovanja, kot jih omenjaš, so v mojem primeru nujna. Hkrati pa to mojim glasbenim in tudi drugim horizontom le koristi. Sicer pa, kot didžej sem bil - in kadar nanese, sem še - obkrožen s plešočimi, v studiu s pojočimi, na odru s skupino opazujem spodaj skakajoče in vreščeče. Ne mislite, da se moji prijatelji ne šalijo na ta račun v smislu 'če v bližini Ronsona ni cirkusa, z njim ni nič', hm. Najbrž bo tako ostalo še kar nekaj časa.
Niz vokalistov, s katerimi ste snemali, je zdaj že res dolg. Pri čemer ste bili dejansko v različnih vlogah: producent, producent-avtor, producent-avtor kot solist, avtor remixov, producent novih posnetkov, ki se slišijo kot remixi.
S tem zadnjim najverjetneje misliš na to, kar smo pred nekaj leti naredili z Duran Duran. No, ravno tedaj sem se res zamisli - moraš razumeti, da so bili trenutki, ko sem Simonu LeBonu naznanjal, kdaj naj s prvo kitico vskoči v svoj, torej v komad, ki ga je napisal on, res neverjetni. Cee Lo Greena in še koga, ki sem mu malce preuredil oziroma zremixal kakega izmed njegovih hitov, v studiu osebno seveda nisem gostil. Drugačna izhodišča so veljala v drugih primerih. Če gre za snemanje mojih avtorskih skladb, je na začetku res vse po moje, toda tako je vedno le na začetku. Potem se vse skupaj zmeša in pomeša ter z vokalisti, tudi če so le gostje, zapademo v precej homogena ustvarjalna stanja. Gotovo pa je vse skupaj zelo odvisno od narave songov. Predstavljaj si nekaj raperjev na kupu - ti pa moraš prevzeti vlogo dirigenta - vsi te imajo lahko hitro za policista. Veš, da tako ne bi šlo naprej. Če pa je značaj posnetka bolj intimen, pristanem na drugem skrajnem čustvenem koncu. To, kar sva naredila z Amy, sodi tja.
Zvezda ste tudi, ko gre za slog, modo. Je to posledica vaših skritih želja, drugih posebnih obglasbenih talentov, sodelovanj drugačne vrste? Tudi danes ste, tako kot vselej, urejeni do pike. Čeprav sem vas v tem suknjiču, se mi zdi, videl že prej.
Hahaha, ta suknjič je moj najljubši. Ne, nisem ves čas pred ogledalom, sploh ne. Ko sem bil najstnik in tudi še do svojega tridesetega leta, sem nosil samo jeans, superge Nike in potiskane majice, kot pač zapoveduje standardni hiphopaški oblačilni kodeks. Načeloma pa sem kasneje, ko sem snemal kak bolj džezovski komad, nekako spontano spoznal, da … Saj veš, džezisti, vsi v ozkih oblekah, kravatah, namesto bejzbolske kape v laseh briljantina … Glasba in videz morata ustrezati enemu konceptu. Ozke hlače gredo k džezu ali ska glasbi, zavihani rokavi belih srajc k sint- ali elektronskemu zvoku iz osemdesetih itd. Spomin se Princea, skupine Duran Duran ali pa La Roux - obleka je sopotnik glasbe, pa čeprav bi kdo nato rekel, da je to uniforma. Pa saj je res. Obleka zelo dobro podpre, poudari glasbo. Če v svojo glasbo namešaš vse vplive, ki si jih prevzel, potem tudi svoji garderobi dodajaš kose, ki si jih nabral, izpostavljen prav enakim vplivom. Če izgledaš tako, kot želiš zveneti - to je ok!

Matjaž Ambrožič, spremljate me lahko tudi na Twitterju.

MR ft. Nate Dogg & GhostFace Killah - Oh Wee MR ft. Katy B - Anywhere In The World MR ft. Amy Winehouse - Valerie MR ft. Lily Allen - Oh My God MR ft. Daniel Merriweather - Stop Me