"Vem, da se še ni zgodilo, da bi popevko zapela dva moška vokala. Vedno vidimo in slišimo duete, ki jo izvajata moški in ženska. Nikakor pa nočeva in ne želiva, da nastop izpade tako, da pojeva ljubezensko pesem drug drugemu. Samo sporočilo na odru bo energija in upam, da bo prav to prepričalo gledalca pred televizijskim sprejemnikom," je pred nastopom za MMC dejal Lucas. Svojo skladbo bosta zapela v angleščini.

S tem nastopom se Lucas vrača že drugič na Emo. Prvič pa se bo slovenskemu občinstvu predstavil Puškar kot izvajalec. "Ljudje imajo radi stvari, ki jih ne poznajo. Dobil sem priložnost, da se kot izvajalec predstavim na čisto novem trgu. To je vse igra. Počutim se kot otrok, ki je dobil priložnost, da se predstavi še enkrat in da nekaj naredi še enkrat. Jaz sem v Bosni že naredil svojo kariero pred desetimi leti in si izbojeval svoje mesto," je dejal glasbenik, ki že nekdaj let živi v Sloveniji.

Prav tako pa ima tudi že evrovizijske izkušnje, saj je nastopil ob boku Dina Merlina za Bosno in Hercegovino leta 2011 v Dűsseldorfu, ko je slovenska predstavnica Maja Keuc pristala v finalu na 13. mestu.

Cel intervju z glasbenikoma si lahko preberete spodaj.

Samuel, drugič se vračate na Emo. Vabili pa so vas k sodelovanju tudi na drugih nacionalnih izborih. Leta 2010 se je pojavila možnost, da bi zastopali Bosno in Hercegovino, leta 2011 ste dobili povabilo z druge nacionalne televizije …
Lucas: Za Bosno je bila samo ideja, da bi nastopila skupaj z Nerminom. Na koncu nisva imela skladbe niti nisva bila toliko pripravljena, da bi lahko nastopila. Nenadoma se je pojavila priložnost, ampak ni bilo prave skladbe, in odločila sva se, da se ne greva nekaj napol.

Zdaj pa imata skladbo.
Lucas: Zdaj jo imava in vesel sem, da jo bom zapel s takšnim človekom in izjemnim pevcem, kot je Nermin Puškar.
Puškar: Hvala, hvala (smeh).

Koliko časa traja vajino poznanstvo?
Puškar: Nekaj let.
Lucas: Od leta 2010. Spoznala sva se na promociji Rebeke Dremelj v Sarajevu (smeh). On že dalj časa živi v Sloveniji, toda pred srečanjem v Sarajevu, nisva imela priložnosti, da bi se spoznala. "Ti poješ?" sem ga vprašal. In on mi je odgovoril: "A ti tudi poješ?" In tako se je začelo najino prijateljstvo (smeh). Vedno pa sem imel željo, da bi z njim zapel in zaigral. Zdaj se je vse uresničilo: skupaj igrava v skupini in sva neločljiva (smeh).
Puškar: Jaz sem zanj naredil singel Novo srce in takrat se je najino sodelovanje zares začelo. Potem pa sva želela, da bi nama uspel ta duet, ki ga ni lahko narediti. Dobra skladba se mora zgoditi, ne moreš je izsiliti. Imela sva pripravljeno pesem za Hrvaško, Bosno in Hercegovino in Srbijo. Ko je prišla ponudba za Emo, sva si rekla, zakaj ne bi poskusila prav s to skladbo, in ta ideja se je razvila v to, kar je danes. Lepo je sodelovati z ljudmi, s katerimi si na isti frekvenci. V zadovoljstvo mi je, ker sva vsak dan v stiku in skupaj ustvarjava glasbo.

Kako to, da sta zdaj le našla čas in združila moči?
Lucas: Težava je v tem, ker sva zelo zaposlena. Nermin je v določenem obdobju pisal skladbe res za vse, ki so prišli do njega. Bolj malo je imel časa zase. Jaz pa sem imel ves čas nastope, tako da nisva imela časa, da bi se odločila združiti moči, saj sva tako močnejša. Preprosto sva si ga morala vzeti in posnela sva skladbo Još je tu. Pesem je nastala v hrvaščini in po mojem mnenju ima veliko energije, magije, je pevsko zelo zahtevna in potrudila pa se bova, da bodo tudi v angleščini verzi zveneli prav tako dobro.
Puškar: Čustva se prenašajo v magiji in v magijskih kodih. Mislim, da skladba zveni dobro v hrvaščini, toda za Emo ga bomo pripravili v angleščini. Ker obstaja pravilo, da moraš v primeru zmage na Emi skladbo na Evroviziji zapeti v istem jeziku. Tako da … Zakaj pa ne bi bili pripravljeni že v izhodišču (smeh)?

Nasploh so dueti med pevci v Sloveniji redkost. Koliko mislita, da je to lahko vajina "konkurenčna prednost"?
Lucas: Ne vem, ali je to prednost, a vem, da se še ni zgodilo, da bi popevko zapela dva moška vokala. Vedno vidimo in slišimo duete, ki jo izvajata moški in ženska. Nikakor pa nočeva in ne želiva, da nastop izpade tako, da pojeva ljubezensko pesem drug drugemu. Samo sporočilo na odru bo energija, in upam, da bo prav to prepričalo gledalca pred televizijskim sprejemnikom.

Kako bosta melodično podprla vajino zgodbo?
Puškar: Glasba bo zelo moderna. Dubstep, prilagojen popu, ki ga poznamo na našem območju. Malo ima "naš" melos, toda hkrati je precej svetovno usmerjen. Najin največji izziv bo prav v petju, ker imava precej podobna glasova in bova morala ljudi na določene trenutke opozoriti, kdo pravzaprav poje. Ampak to ima tudi svoj čar. Mislim, da bodo ljudje zelo dobro sprejeli skladbo.
Lucas: Skladba je eksplozija zvokov: najine linije, visoka vibracija, nežnost na drugi strani. Morava samo paziti, da se ne prehladiva.
Puškar: Naspati se morava (smeh). Nastop imava dan pred Emo. Zagotovo bova spala vsaj tri ure (smeh).

Lucas, po Emi 2009, kjer ste se tudi prvič predstavili občinstvu Eme po vrnitvi v Slovenijo, ste izjavili, da niste prepričani, da boste še kdaj vrnili. Kaj je zdaj prevesilo jeziček na tehtnici, da ste se odločili, da sprejmete povabilo?
Lucas: Na glasbo nisem nikoli gledal kot šport. Nekako si lahko na koncu tudi razočaran, ko si prepričan, da je skladba zelo dobra, a tega ljudje ne začutijo. Jaz sem končal na Emi 2009 na tretjem mestu, kar je bil zame izjemen uspeh. Takrat sem se ravno vrnil iz tujine in prav Ema oz. Televizija Slovenija sta mi omogočili, da sem se predstavil slovenskemu občinstvu. Za to sem še danes hvaležen. Šele danes pa vidim, koliko je pomembno ljudem in izvajalcem, da greš predstavljat svojo državo v tujino. Mislim, da so to zame in za vse druge izvajalce kakor olimpijske igre športnika. Pohvala za dolgoletni trud.

Koliko ste spremljali, kaj se je zgodilo z izvajalcem v Sloveniji, ko je prišel z Evrovizije?
Lucas: Spremljal sem tisto leto, ko sem jaz sodeloval na Emi, pot Quartissima. Ko so se vrnili, jih ni bilo več. Žal mi jih je bilo.

Je to neke vrste prekletstvo nastopa?
Lucas: Oni so bili dobri, izbrali so jih, da zastopajo Slovenijo, in svoje delo so opravili fantastično. Mi bi jim morali stati ob strani in jih podpirati. Ampak ljudje bodo vedno iskali in našli slabe stvari. V tem pa smo res dobri.
Puškar: To je normalna stvar. Ljudje smo različni, različno mislimo. Jaz vedno pravim, da je najpomembnejša energija, ki jo daš z glasbo. Tisti, ki čuti glasbo, jo bo začutil. Malo je takšnih, ampak ljudje čutijo vibracije. Čutijo to, kar mi pošiljamo, brez glasbe in videza. To je nekaj, česar ne moreš otipati, začuti pa vsako srce. Seveda je pomembno, kaj si ljudje mislijo o mojem delu, ampak ni toliko pomembno, da bi me oviralo na moji poti. Moraš biti samosvoj in narediti stvari po svojih najboljših močeh.

Leta 2009, ko ste prvič nastopili na Emi, ste tudi naznanili vrnitev na slovensko glasbeno prizorišče. Kako dobra odskočna deska je bil tisti nastop?
Lucas: Velika. Takrat me je večina ljudi prvič videla, čeprav sem imel za seboj že veliko nastopov. Domov sem se vrnil jeseni leta 2008, februarja 2009 pa sem že nastopil na Emi. Predtem me je slišalo kar nekaj ljudi, ko sem nastopal sam s kitaro, ampak šele ko sem stopil na oder Eme, se je začela moja samostojna pot. Vesel sem bil, da nisem zmagal, ker če bi, bi po vsej verjetnosti pozabili name (smeh).

Prepotovali ste dobršen del Evrope, ampak odločili ste se ostati v Sloveniji. Zakaj?
Lucas: Doma imam dve prekrasni hčerki in onidve sta največji razlog za mojo vrnitev. Preprosto ... preveč sem ju pogrešal. Predolgo sem bil stran in sem rekel, če zdaj ne bom z njima, verjetno oni ne bosta z mano, ko bom star. Drugi razlog pa je bilo prinesti svoje znanje domov in ga deliti s slovenskim občinstvom. Doseči želim vsaj polovico tega, kar sem dosegel v svoji dolgoletni karieri v tujini. Sem pa na dobri poti, saj so me zelo lepo sprejeli med svoje.

Koliko daleč je od izvedbe veliki samostojni koncert sredi Ljubljane?
Lucas: To je težko. Ustvarjaš, ampak mogoče ne ustvarjaš dovolj. Jaz uživam na odru, ko izvajam priredbe, saj so mi celo življenje ponujali, da sem v stiku z glasbo. To izvajanje mi mogoče ne dovoli, da naredim več zase in zato te samostojne koncerte vidim v prihodnosti. Ustvarjam in ustvarjal bom svoje skladbe, ne upam pa si reči, kdaj bo pa prišel ta čas, da bom lahko samo s svojo glasbo polnil koncertne dvorane. Upam, da čim prej.

Kdaj lahko pričakujemo vaš naslednji album?
Puškar: To je vprašanje zame (smeh).
Lucas: Res je, z njim največ ustvarjava in njegove ideje so mi najbolj blizu.
Puškar: Ideje se zbirajo, ves čas migamo. Samuel je zadnje mesece zbral okoli sebe zelo dobro ekipo. Skoraj vsi v njegovi skupini so avtorji, če zdaj ne bo naredil svojega albuma, ne vem, kdaj bo. Delamo vsak dan. Razmišljamo, kakšen bi bil lahko koncept. Najpomembneje je najti zvok. Skladbe že pridejo, ko veš, kam greš. Jaz mislim, da bi se moral Samuel pojaviti na albumu z novim zvokom, in to bo zelo zanimivo. Bližje bo njegovemu srcu. Najprej pa bomo izdali singel.
Lucas: Ravno, ko si me vprašala po albumu, sem blokiral. Ker o njem ne razmišljam. Razmišljam o singlu. Vsakega moraš predstaviti ljudem. Če ga ne predstaviš, gre v pozabo. Narediš album in potem si ljudje zapomnijo polovico skladb na njem. Vsako skladbo moraš predstaviti in 100-odstotno stati za njo.
Puškar: Album izvajalcu da identiteto.

Nermin, od vseh izvajalcev, s katerimi ste do zdaj že sodelovali, kaj je drugače pri sodelovanju s Samuelom?
Lucas: Čepica (smeh).
Puškar: (Smeh) Predvsem sva prijatelja. Ne želim reči, da se ne razumem z drugimi izvajalci, ker se. Če se ne bi, ne bi mogel pisati za njih. Nisem 'štanc mašina', ampak sem človek, ki dela iz srca. Mogoče gredo kdaj stvari ravno zato, ker sva z njim prijatelja, počasi. Včasih se mi zdi, kot da delam zase, pa delam zanj.

Nermin, kaj vas je pripeljalo v Slovenijo?
Puškar: Dobil sem vabilo od založbe Dallas za promocijo svoje samostojne plošče. Ko sem prišel v Ljubljano, sem začutil res dobro energijo. Tu sem imel že nekaj prijateljev in sem začutil en ustvarjalni mir. Pa tudi potreboval sem spremembo v življenju, zato se je moje življenje nadaljevalo tu.

Glede na to, da ste neznanka za občinstvo, ki bo 8. marca odločalo o potniku na Dansko, je to lahko prednost?
Puškar: Ljudje imajo radi stvari, ki jih ne poznajo. Dobil sem priložnost, da se kot izvajalec predstavim na čisto novem trgu. To je vse igra. Počutim se kot otrok, ki je dobil priložnost, da se predstavi še enkrat in da nekaj naredi še enkrat. Jaz sem v Bosni že naredil svojo kariero pred 10 leti in si izbojeval svoje mesto. Imam svoje občinstvo, ki me ima rado in gre za mano. Pride na moje koncerte, ki jih trenutno ni veliko, saj delam po načelu: album – turneja. Tako kot je treba. Ampak dobiti priložnost, da še enkrat začneš od začetka z izkušnjami, ki si jih pridobil z leti ustvarjanja, je to super za eno življenje. Precej izvajalcev ima samo eno priložnost in ne more pobegniti ven iz svojega okvira, saj ga ljudje sprejmejo glede na prvi vtis. V Sloveniji živim že sedem let in …
Lucas: In zelo dobro govori slovensko (smeh). Eni so tu že 50 let in se še vedno lovijo.
Puškar: Hvala. Skratka - nov začetek je zame izziv.

Za konec: kakšna so pričakovanja?
Lucas: Pa, zmaga (smeh)!
Puškar: Zmaga (smeh)!
Lucas: Vem, da si vsak izvajalec to želi, čeprav ne priznajo. Primarna stvar nastopa na Emi je opraviti zelo dober nastop, s katerim bova prepričala ljudi, in pustiti lepo zgodbo za seboj.
Puškar: To je prvič, da se jaz predstavljam Sloveniji kot izvajalec. Do zdaj sem bil znan samo kot avtor, zdaj pa bom tudi zapel. To je zelo pomembno zame. Hvaležen sem Samuelu, da me je kot prijatelj sprejel in mi pomagal. Pod bratskim krilom bo lažje izpeljati. Pričakujem žur. Če pa potujeva pozneje na Evrovizijo, pa bo žur veliko večji.