Prepuščena dvajsetminutnemu čakanju ob pripravljanju odra je množica stoječe pričakala temo, ki je naznanila začetek dobro uro trajajočega čutnega zapeljevanja francosko-angleške naveze. Pevka Manda je s svojo navidezno plahostjo in krhkostjo vodila šestčlansko zasedbo po notah starih in novih uspešnic.

"Opravičujemo se, če smo počasni. Morali smo vstati ob petih, da smo lahko zdaj tu. Ni pomagalo, da smo šli spat okoli štirih," se je med nagovorom zbranih šalil kitarist Ross. Med drugim so v svoj repertoar vključili pesmi Run Baby Run, Enjoy the Ride in Part of the Process.

Stare uspešnice za veliki finale
Mešanica sunkovitih ritmov in prelomljenega bluza, vložki džeza, popa, r`n`b-ja, trip hopa in funka ter pevkini gibi, ki bi jih lahko primerjali z valovanjem žitnega klasja, so omamili večtisočglavo množico - tako močno, da je po njihovem odhodu z odra s triminutnim ploskanjem in z vzklikanjem privabila člane skupine nazaj. Obiskovalci, željni gibanja, so s tem prišli na svoj račun, s pozivom Mande na ples pred začetkom prvih taktov stare uspešnice Just be Yourself.

In če so nekateri prišli samo zaradi nje, so jo tudi drugi sprejeli kot vrhunec večera. Križanke so zasvetile od odseva, ki so ga puščali plazemski zasloni na fotoaparatih. Rome Wasn't Built in a Day je odmeval iz zvočnikov. Pričakovanje glasovne ekstaze, za katero se zdi, da jo ob tej pesmi lahko izpolni le glas njihove nekdanje pevke Sky Edwards, je znova zapolnila Godfreyjeva kitara in občinstvo dokončno potopila v čustveno globino.

tekst/video: Klavdija Kopina
foto: Ksenja Tratnik

Na desni si oglejte videoposnetek s koncerta in oceni Bojana Emeršiča in Tonija Cahunka, ki smo ju srečali med obiskovalci dogodka.