Neža Buh – Neisha, glasbenica z v zadnjih letih največ prodanimi albumi v Sloveniji, je nedvomno med bolj marljivimi slovenskimi izvajalkami.
Akademsko izobražena glasbenica, ki ustvarja filmsko glasbo, sklada za komorne in simfonične zasedbe ter plesne orkestre, pri aranžmajih pomaga kopici domačih skupin, je pred kratkim izdala še svoj tretji samostojni album Krila. Kot pravi, je na njem "več hudomušnosti, radoživosti, svobode in živahnosti, pa tudi aktualne produkcije". Balade so tokrat na stranskem tiru, saj si Neisha na koncertih želi večkrat vstati izza klavirja in ob bolj poskočnih ritmih skočiti za mikrofon. Pred promocijskim koncertom s predstavitvijo nove plošče, ki bo 11. novembra v ljubljanski Cvetličarni, smo Neisho povprašali po njenih mnogih glasbenih popotovanjih.
Pri novem izdelku Krila ste si pri nekaterih skladbah dovolili nekaj odstopanj. Sicer ne korenitih, a v kakšnem smislu najbolj?
Veliko je nekih šaljivih pesmi, ki so narejene za čisto veselje. Ni več toliko življenjskih "občuti bolečino" momentov, biografskih morjenj in podobnega. Naredila sem tudi kakšno žuristično pesem za ples, na katerega lahko norijo tudi moji nečaki. Sem velika humoristka, imam konkretno dozo avtoironije, ki jo sejem. Če se lahko iz sebe delam norca, se lahko brez slabe vesti še iz koga drugega. V tem smislu sem zelo sproščena, tudi med koncertom kdaj kaj rečem v "tri krasne", pa mi je vseeno. Jaz sem na koncertu zato, da dam od sebe energijo, ki jo ljudje začutijo in da gremo vsi skupaj bolj veseli domov. Ne na nek prisiljen, ampak na naraven način, preko tega, da ko začnem uživati jaz, uživajo tudi ljudje, ko vidijo mene, da uživam. Takrat se na koncertu zgodi kemija, takrat smo na isti frekvenci, na isti liniji.
Bili ste prva gostja nove televizijske serije fundacije Z glavo na zabavo v koprodukciji RTV Slovenija. Kako je potekalo snemanje?
Naredili so verigo klubov po Sloveniji, po katerih bo projekt potekal. Poanta pa je vprašanje, zakaj gredo ljudje ven, zakaj se gredo družit. In da bi to druženje potekalo brez alkohola. To sta podprla tudi država in predsednik. Jaz sem prva nastopila v ciklu koncertov, ki se bodo dogajali. Vse skupaj je videti kot nekakšna galerija s koncertnim prizoriščem. Snemale se bodo skupine in se v živo predvajale. Všeč mi je to, da obstajajo klubi, kjer se da v živo igrati, kjer je tehnika na ravni, da smo lahko spet po televiziji v živo, da niso vedno samo nastopi v oddajah. Pa še to na playback. To toplo pozdravljam, kakor tudi novi Pink in vse te možnosti, da živa glasba zaživi. Kar koli je narejeno in izpeljano na taki ravni, da se dobro sliši in dobro vidi, to podpiram, sploh zaradi mladih skupin, ki jih je težko kamor koli usmeriti. Dobro je, da imajo možnost nekje igrati.
V zadnjih nekaj letih ste sami ali s skupino igrali v številnih tujih državah. Je tam kaj zanimanja za vaš slog glasbe?
Vedno naletiš na dober odziv, če je nekaj dobro in če se imajo ljudje "fajn"; po navadi ni spregledano. A ko prideš na tuj teren, moraš vložiti v promocijo oziroma prvi krog sam. V moji spremljevalni zasedbi so sami profesionalni glasbeniki in ne moremo delati tako, da bi se "ad hoc" vsi usedli v kombi in šli za pivo in klobaso igrat po Evropi. Delajo, so poročeni, imajo svoja življenja. Če bi hotela delati in igrati, denimo, v Nemčiji, bi se morala preseliti. Se dvigniti in se "spokati" tja. Za zdaj pa sem tu in bom ostala tu, ker je plošča še čisto sveža.
Vas kot akademsko glasbenico z mnogimi uspehi kaj moti to promocijsko obdobje, ko boste spet bolj izpostavljeni kot popizvajalka in boste morali verjetno odgovarjati na kup trapastih vprašanj, ki nimajo veliko povezave z vašim glasbenim ustvarjanjem?
Še vedno lahko rečem, da na vprašanja, na katere ne vidim potrebe odgovoriti, pač ne bom odgovarjala. Po drugi strani sem pa samo navadna punca in se lahko brez problema pogovarjam tudi o nakupovanju ali solatah. Najbolj pa me moti, da imajo uredniki še vedno nadzor nad naslovom in podnaslovom. Da z avtorizacijo ne morem vedno vplivati na to. Velikokrat se zgodi, da naslov članka na prvi strani nima povezave z vsebino intervjuja, ali se pa citira v naslovu kar nekaj banalnega, ker mora biti nekaj bolj šokantnega, bolj rumenega. Ali pa me slikajo in objavijo najgršo fotko, slikano iz takega kota, da bi vsakemu ne glede na to, koliko je suh, dodalo 100 kil, tako, da na koncu izgledam kot "vesela krava na pašniku". Zato, da je provokacija. In vedno iščejo nekakšne povezave. Kolikokrat se je zgodilo, da so mojega brata razglasili za mojega fanta. Mediji mi vedno iščejo nekakšne spremljevalce. Če se bom kje pojavila z očetom, bodo pa objavili naslov: "Pada na starejše." (Smeh).
Včasih se zazdi, da obstaja več Neish: ena rokerica v zasebnem življenju, druga živahna popglasbenica, tretja v slavnostni obleki nastopa med resnimi glasbeniki. Vi verjetno tega ne vidite tako ločeno?
Ravno to je bil moj problem, kako združiti to javno podobo s podobo v "civilu". Nobene kostumiranosti več, tudi razlik v izražanju in načinu govora več ne delam. Tako, kot me vidite in slišite, tako me dobite, taka sem, dejanska, iskrena, resnična. Življenje je prekratko, da bi si želela biti kar koli drugega kot jaz. Našla sem vse odgovore, tisto pravo srečo in celo vesolje prav v sebi. Nehala sem šteti leta, centimetre, kile, prav briga me za to. Pa tudi ostareti nimam namena. Samo postarati se. Super mi je. Veliko imam za povedati, med drugim tudi tu in tam kaj pametnega. (Smeh.) Najbolj pa se me da začutiti v živo na koncertih.
11. novembra bo v ljubljanski Cvetličarni promocijski koncert s predstavitvijo nove plošče. Tokrat bo z vami okrepljena ekipa glasbenikov, pripravljate še kaj posebnega?
Kar se tiče drugih stvari, naj raje še kaj ostane presenečenje. Dogajanje bom definitivno popestrila s kakim gostom, pa še kaj se bo našlo ...
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje