Na Melodije morja in sonca prihaja s skladbo Od Portoroža do Pirana, pod katero se je podpisal Klinar. "Pesem mi je bila všeč takoj, ob prvem poslušanju, vseeno pa sem se Alešu zahvalila za izkazano zaupanje in odgovorila, da raje ne bi bila del kakšnega festivala, da sva se to z Miho odločila že dolgo nazaj. Aleš mi je predlagal, da še malo premislim, da v pesmi res sliši mene in da naj zadevo vseeno še prespim. No, pa sem (smeh) … In, zjutraj sem se odločila, da ne bom komplicirala. Pesem mi je všeč in to je edino, kar je pomembno," je za MMC pojasnila Saša.
Pevka kljub sodelovanju s Klinarjem prav v teh dneh nadaljuje v preteklosti izjemno plodno glasbeno ustvarjanje s svojim možem Mihom Hercogom. "Še vedno z velikim veseljem sodelujeva, morda je zdaj, ko se res dobro poznava, še lažje. Res pa je, da starševstvo pomeni kar velike spremembe v organizaciji življenja in morda tudi zato, ker sva svojo pozornost preusmerila - zadnja tri leta nisva bila tako glasbeno produktivna in polna navdiha kot prejšnja leta. Zato pa naju je v zadnjih tednih kar preplavilo. Pripravila sva cel kup demoposnetkov, ki vsi kar kličejo k uresničitvi pravega posnetka. Iskreno mislim, da ima zelo veliko pesmi potencial uspešnice," je pojasnila Saša.
Celoten pogovor z njo si lahko preberete spodaj.
V preteklosti so se pojavljale govorice, da se na festivale ne boste več prijavljali. Pa vseeno, Melodije morja in sonca so pred vrati in vi med tekmovalci. Kako to, da ste se premislili?
Pravzaprav – hvala bogu – nikoli nisem rekla, da se ne bom več prijavila, sem pa povedala, da me ne vleče več in da me v bližnji prihodnosti najverjetneje ne bo na festivalih. Vprašanja s to tematiko sem največkrat dobivala v letih 2006 in 2007, od takrat pa je tudi preteklo že nekaj vode (smeh). Tudi letos nisem imela namena sodelovati, vendar ima življenje včasih malo svoje scenarije. Tokrat me je presenetilo zelo prijazno povabilo avtorja številnih uspešnic - Aleša Klinarja, - ki je letos eden izmed povabljenih avtorjev. Pesem mi je bila všeč takoj, ob prvem poslušanju, vseeno pa sem se Alešu zahvalila za izkazano zaupanje in odgovorila, da raje ne bi bila del kakšnega festivala, da sva se to z Miho odločila že dolgo nazaj. Aleš mi je predlagal, da še malo premislim, da v pesmi res sliši mene in da naj zadevo vseeno še prespim. No, pa sem (smeh)… In, zjutraj sem se odločila, da ne bom komplicirala. Pesem mi je všeč in to je edino, kar je pomembno! Poleg tega televizijskih oddaj, namenjenih uveljavljenim ustvarjalcem zabavne in popglasbe, sploh ni več, pa čeprav je povsod drugod po svetu prav tovrstna glasba osnova večine zabavnih TV-oddaj, zato je MMS ena izmed redkih priložnosti, ko pevci lahko svojemu občinstvu pokažemo, da kaj ustvarjamo.
Kaj izvajalcu s kilometrino, kot jo imate vi, pomeni nastop na festivalu, kot je MMS?
Priložnost za predstavitev nove pesmi in prijetno druženje z glasbenimi kolegi. Tokrat v nasprotju s festivalom Ema pričakujem zelo netekmovalno vzdušje – vsaj na žrebanju vrstnega reda nastopov sem dobila takšen vtis – in to me neizmerno veseli. Glasba je tako subjektivna ter hkrati javna in zelo osebna stvar, da je tekma med nami včasih prav smešna. Škoda se mi zdi, da slovenci nimamo festivalov revijalne oz. predstavitvene narave, kjer bi se predstavljale nove in uveljavljene uspešnice ter izvajalci.
Nazadnje so vas festivalski odri videli, ko ste kot glasbena gostja nastopili na Emi 2010. Je vračanje v "tekmovalna" okolja z leti lažje ali težje? Sploh pojmujete festivale kot tekmovanja?
Mislim, da lažje, saj z leti drugače in bolj zrelo razumeš situacije, ljudi in dogodke … pa tudi poraze in zmage. Tokrat svojega nastopa na Melodijah morja in sonca res ne jemljem kot tekmo. Vzela ga bom kot zabavo – saj je vsa moja glasba namenjena temu, da na neki način zabavam ljudi.
Se iz voditeljskih vod znova vračate v glasbene? Oz. vemo, da jih nikoli niste zapustili. Boste torej še bolj navzoči na glasbenem prizorišču?
Voditeljstvo je bilo zame zelo prijeten izlet, glasba pa je moje življenje. Mislim, da bo glasba del mojega življenja na tak ali drugačen način čisto do konca.
Kako je bilo sodelovati z Alešem Klinarjem?
Moram reči, da je bilo sodelovati z Alešem izjemno prijetno, zabavno in sproščeno. Veliko smo se smejali, imeli ogromno premorov za kavico in piškote, predvsem pa smo se zelo lepo usklajevali v glasbenih vprašanjih … Čeprav moram priznati, da je občasno moški del produkcijske ekipe malo držal skupaj in ustvarjal premoč. (smeh)
Vemo, da je Klinar znan po svojih zabavljaških skladbah - kakšna pa je skladba Od Portoroža do Pirana?
Prav takšna, kot je on in kakršna je njegova glasba že od Agropopa naprej – vesela, sočna, sončna … skratka, kot ste rekli – zabavljaška! (smeh)
Kako to, da se pod skladbo ni podpisal vaš mož, s katerim ste poskrbeli že za marsikatero uspešnico? Je vajino skupno ustvarjanje lažje ali težje, zdaj ko si delita še vlogo starševstva?
Miha se je podpisal pod aktualni singel Kaj mi delaš, ki ga predstavljam zadnji mesec. Zanj smo posneli tudi videospot. Tudi sicer še vedno z velikim veseljem sodelujeva, morda je zdaj, ko se res dobro poznava, še lažje. Res pa je, da starševstvo pomeni kar velike spremembe v organizaciji življenja in morda tudi zato, ker sva svojo pozornost preusmerila - zadnja tri leta nisva bila tako glasbeno produktivna in polna navdiha kot prejšnja leta. Zato pa naju je v zadnjih tednih kar preplavilo. Pripravila sva cel kup demoposnetkov, ki vsi kar kličejo k uresničitvi pravega posnetka. Iskreno mislim, da ima zelo veliko pesmi potencial uspešnice … Res pa je, da na koncu vedno odločijo poslušalci in tako je tudi prav. Vseeno pa je lepo sodelovati tudi z drugimi avtorji, saj malo izstopiš s svoje začrtane poti … In raziščeš “divjino” (smeh).
Kako se je v času, ko festivali izgubljajo svojo veljavo, poznala dveletna odsotnost MMS-a na slovenskem glasbenem prizorišču?
Iskreno rečeno – jaz sem ga pogrešala. Melodije morja in sonca so skoraj vedno predstavile nekaj zelo prijetnih pesmi, ki smo jih z veseljem prepevali še vse leto. Morje, glasba in poletje so bili v moji glavi vedno povezani v neki prelep občutek časa, ko dihaš s polnimi pljuči in si preprosto srečen.
Zakaj - po vašem mnenju - so se skladbe iz preteklosti, ki so bile predstavljene na podobnih festivalih in na MMS-u, bolj usidrale v spomin poslušalcev, kot se te danes?
Moje mnenje je, da so v preteklosti na festivalih na splošno nastopale dosti bolj spevne pesmi, ki so bile s svojim sporočilom, melodiko in harmonijam bližje ljudem. To ne pomeni, da so bile cenene – nasprotno, včasih je najtežje narediti nekaj preprostega z vsebino. Danes na festivalih glasbo strokovne žirije že v predizborih secirajo, precenjujejo in v njej ocenjujejo predvsem tehniko … Ob takem pristopu se velikokrat spregleda kaj vsaj tako pomembnega.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje