Morda se sliši kanček morbidno, a včerajšnji koncert Krog ob dvajseti obletnici delovanja novomeške poprock zasedbe DMP je bilo pravzaprav praznovanje s prijatelji in nekaj sto obiskovalci, ki so se nabrali v ljubljanskem Kinu Šiška.

V skladu z imenom koncerta in prihajajočega albuma uspešnic v novih “oblekicah” z dodatkom nekaj svežih pesmi je bil tudi koncert vizualno zasnovan krožno. Oder je bil oblikovan kot četrtinka kroga, ki je skoraj razpolovila siceršnjo kapaciteto dvorane, a je bilo zato vzdušje toliko bolj prijetno.

Nebrzdana rockenergija in elektronske kopeli
Da je DMP napovedano preobrazbo v bolj trendovsko zvenečo skupino zastavil resno, je napovedal že utripajoči elektronski glasbeni uvod, ki ga je z nagovorom pospremila Mojca Mavec (ki je, mimogrede, ena od “junakinj” pesmi Rabm, velike uspešnice skupine).

Kot se za konec starega in začetek novega kroga v delovanju zasedbe spodobi, je DMP koncert začel z gumbkarskimi čarovnijami producenta Žareta Paka, osveženo staro uspešnico Pod oblakom, ki je tudi prvi single z “reprospektivnega” (kot mu pravijo sami) albuma Krog. Po nekaj minutah je drugačen prizvok starih pesmi začel lesti v ušesa – novi kitarist Peter Dekleva (Srečna mladina, Adam…) jim je s svojim strunskim mojstrovanjem vdahnil nekaj nebrzdane rockerske energije, producent Pak pa je z infuzijo sodobnih tonov poskrbel, da ne bolehajo za sindromom zvočne starodobnosti.
So poslušalci na spremembo pripravljeni?
Zanimivo je bilo poslušati, kako je DMP svojim melodijam vdahnil novo življenje in katere priredbe so bolj in katere manj uspele. Balada Vse reke tečejo se je, denimo, “okopala” v hipnotični elektroniki in z basistom Tomažem Koncilijo za mikrofonom ustvarila vzdušje nekakšnega sodobnega evergreena. Večina starih uspešnic je dobila bolj rockersko preobleko, čeprav politična ali kritična nota nekaterih pesmi še vedno ne zveni popolnoma prepričljivo.

Na trenutke se je zazdelo, da celo pevec Alan malo z dvomom pogleduje med občinstvo - ali so na tako spremembo sploh pripravljeni? Po dvajsetih letih bolj popovske usmeritve se mora marsikdo na takšne zvočne preskoke malo navaditi, o čemer so pričali tudi malce začudeni pogledi ob spremenjeni podobi največjih uspešnic, kot je himna mladosti 25.

Vsi na oder!
Za pestrost dogajanja na “krožnem” koncertu je poskrbelo tudi mnogo gostov. Žensko komponento sta vokalno dodali pevki Jadranka Juras in Maja Martina Merljak, na pomoč so občasno priskočili stari člani DMP in violinist Marijan, za druge bobne pa se je nekajkrat usedel še Dušan Obradinovič – Obra iz Dan D. Najbolj simpatičen trenutek prvega bisa je bila akustična izvedba pesmi Otrok ob violinski spremljavi, posvečena vsem otrokom, ki so jih “sproducirali” člani zasedbe Društvo mrtvih pesnikov.

Veliki finale koncerta je z vsemi gosti, nagnetenimi na odru, in občinstvom z rokami v zraku odzvanjal v melodijah pesmi Čutim, s katero se je prvi dvajsetletni krog DMP-ja tudi uradno končal.

Naftalinski vtis
A kljub običajni evforiji ob zadnji pesmi je mogoče še bolj močen vtis na odru skupina pustila ob “žaganju” nove, ostrejše izvedbe uspešnice Naftalin. V tistem trenutku so med skupnim napadom na mikrofone in zagretim muziciranjem delovali kot glasbeniki, ki res neomajno uživajo v tem, kar počnejo. In da je to zanje najpomembnejše, pa če so vam njihove pesmi (v stari ali novi izvedbi) všeč ali ne.