Pevka, ki ima za seboj bogato glasbeno kariero, po rojstvu drugega otroka nadaljuje glasbeno udejstvovanje. "Na dogajanje okrog sebe gledam iz druge perspektive. Veliko bolj sproščeno, strpno - predvsem do sebe, dojemam in sprejemam. Predvsem pa je v meni dozorela želja, da pojem svoje misli, svoje zgodbe. Torej, da soustvarjam. Tako se počutim bolj živa in bolj iskrena, ko stojim pred publiko," trdi danes Polona.

Potem ko je v sodelovanju z Danilom Kocjančičem na slovenskih festivalih dosegala najvišja mesta, kot spremljevalni vokal pa je leta 2007 nastopila še na Evroviziji, prihaja na MMS. "Prav je, da je vsak izziv pomemben in važen. Vsaka publika, vsako uho in vsaka kamera je pomembna, ne glede na kraj in dogodek. So pa nekateri res bolj "eksotični" in zabavni, kot je bil na primer Evrovizija," poudarja pevka.

Celoten pogovor si lahko preberete spodaj.

Polona, po rojstvu drugega otroka znova tlakujete pot na našem glasbenem prizorišču. Kako naporne so te vrnitve? Je z leti več ali manj posluha za vašo glasbo?
Hm ... naporne ... Precej več truda, organiziranosti in vztrajnosti je potrebno. Čas za glasbo je prijetno in sladko umeščen med preostale obveznosti, dolžnosti, prijetnosti. Koliko je posluha za mojo glasbo? Verjamem, da je posluha in da je nekaj ušes, ki rada prisluhnejo in poslušajo (smeh).

Leta pa prinašajo tudi zrelost. Kako se to pozna v vašem ustvarjanju?
Na dogajanje okrog sebe gledam iz druge perspektive. Veliko bolj sproščeno, strpno - predvsem do sebe, dojemam in sprejemam. Predvsem pa je v meni dozorela želja, da pojem svoje misli, svoje zgodbe. Torej, da soustvarjam. Tako se počutim bolj živa in bolj iskrena, ko stojim pred publiko.

Vračate se znova na Melodije morja in sonca, in sicer s skladbo, katere besedilo ste sami napisali. O čem pravzaprav govori skladba?
Taka kot sem je utrinek neizrečenih besed, ki se mi je porodil v krogu meni izjemno dragih oseb. Trenutek, ko želiš, da je tvoja zgodba slišana, da je tvoj način razmišljanja odobravan od nekoga, ki ga imaš rad ... A kar odmeva v zameno je praznina, ki jo je ustvaril čas in pognal sile prijateljstva na različne konce.

Kaj je bil tisti odločilen dejavnik, da ste se prijavili na letošnji MMS?
En klic (smeh). Pravi trenutek, prava oseba, pravi navdih in prava energija.

Kakšni spomini vas vežejo na MMS? Katera je najlepša anekdota, ki vas veže na festival?
Festival je v času, ko je v njegovem okviru deloval večer mladih Nova scena, bil moja "iztočnica." Res lepe spomine imam na te začetke in na drobne spremljajoče spodrsljaje (smeh). Ja ... tudi marsikatera anekdota bi bila za povedati ... Ampak to so tiste, ki jih raje ne trosim naokrog.

Kaj je večji izziv za izvajalca: nastop na MMS-u ali na primer nastop kot spremljevalni vokalist na Evroviziji?
Prav je, da je vsak izziv pomemben in važen. Vsaka publika, vsako uho in vsaka kamera je pomembna, ne glede na kraj in dogodek. So pa nekateri res bolj "eksotični" in zabavni, kot je bil na primer Evrovizija.

V preteklosti je MMS postregel s številnimi uspešnicami in bil pravo izhodišče za mlade izvajalce - še pred pojavom glasbenih resničnostnih šovov. Tudi sami ste začeli tako. Kako menite, da bi se danes - če bi začenjali v takšnih glasbenih šovih - znašli vi?
Težko rečem. To so čisto druge realnosti in razsežnosti. Ampak mislim, da tistih dni, ko smo s fanti iz različnih bendov vadili po garažah, se vozili z nastopa na nastop v razmajanih avtomobilih, zbirali denar za prvi mikrofon, za prva snemanja. Ne, tega ne zamenjam za noben hitri vlak (smeh).

Kako se je poznala ta dveletna odsotnost MMS-a? Ste festival v zadnjih letih spremljali?
Priznam, da ne. Sem pa prepričana, da je letos festival v pravih rokah (smeh).

Je v vaših mislih pred MMS-om zmaga ali samo predstavitev skladbe?
Zmaga, ja, seveda, ampak tista moja - kar pomeni, da pesem pride do tistega, ki jo potrebuje (smeh). In da ko jo sliši, v njem vzbudi prijetno razpoloženje. To je tisto, kar imam v mislih in kar si najbolj želim.