Kdor ga je gledal kot reprezentativnega z vidika slovenske glasbe, je bil upravičeno razočaran. Bil je izsek nekega časa, v katerem se zliva tako mladostna energija, kot se hkrati obuja spomin na obdobja, ki jih več ni.

Časa za improvizacijo in napake ni bilo. Glas Robija Pikla je - ob kitarskem ogrevanju in bobnarski spremljavi Sergeja Ranđelovića - ogrel stroj Elevatorsov. Oglasile so se klaviature Davorja Klariča, zaigral je bas Janija Haceta. V aorto - so neposredno udarili Elevators v akustično ne najbolj udobni mali dvorani Hale Tivoli (svoje je prispevalo tudi mesto, od kje je obiskovalec spremljal koncert). Svojega značilnega 'old-school' klaviaturskega zvoka ob 'nažgani' kitari in 'pumpajočem' basu Elevatorsi niso opustili, so ga pa prilagajali plejadi pevk in pevcev, ki so doživeli sinoči svojih - v povprečju 72 sekund "slave".

"Vse tisto, kar smo počeli v dveh mesecih, se je danes zlilo v glasbeno sožitje," je po koncertu za MMC potrdil Hace in dodal: "In je neponovljivo, samo danes, samo tu."

Slovenski glasbeniki so si bili enotni v enem: občinstvo je bilo izjemno. "Publika, ki je prišla - kot se je izkazalo -, je prišla to (slovenski del Dneva 202, op. a.) tudi poslušat. Čeprav se je nekako oglaševalo brez nas. Se mi zdi, da se bo izkazalo, da smo bili mi zvezda večera, v nekakšnem velikem plemenskem smislu. Keane pa niso imeli prej časa in so nastopili na koncu," je v šali poudaril Andrej Šifrer.

Ta noč je bila njihova
"Ta noč je moja," je še enkrat znova potrdil Janez Bončina - Benč. A ne samo njegova, od vseh izvajalcev, ki so pripomogli k izvedbi 40 različnih glasbenih koščkov, ki so sestavili svojevrsten mozaik. Že res, da Magnifica ni bilo, a Silvija je donela po Hali Tivoli. Instrumentalni del je podkrepil Pikl z Ljubezen v avtu, ki je bil le uvod v "sestrsko ljubezen" oz. Samo ljubezen v izvedbi članov zasedbe Sestre. Na krilih ljubezni je z Elevatorsi letela Tinkara Kovač (sicer stara znanka njihovih nastopov). Enega izmed najbolj reprezentativnih bistev samega dogodka sta predstavili z združitvijo moči nova in stara pevka skupine Tabu. Najprej je ob bobnarsko podkrepljeni podlagi prikorakala Tina Marinšek z 42, nato je prišel spomin na preteklost in Divje z Nino Vodopivec.

Najbolj sveži veter je s Ciao, Ciao prinesla katarina Mala. "Super publika, ki je po mojem prišla po večini zaradi tega dogodka, da se je poklonila slovenski glasbi," je dejala pevka za MMC. S skladbo, s katero je prodrla na slovensko tržišče, Planet za zadet, je "zadela" Neisha. "V smislu ozaveščanja, koliko kakovosti in talenta je tu na naši strani Alp, je to super poteza," je poudarila pevka.

Pikl je s svojim projektom, ki je sploh v zadnjem letu prerasel v resno glasbeno udejstvovanje - Manouche - vcepil v koncept še malo modernega zvoka, pomešanega z za njih navdihujočim zvokom 30. in 50. let prejšnjega stoletja. Spomin na odmevnost, ki so ga LeeLooJamais ustvarili z albumom Nextasy, je obudila Lara Love z Ne zameri mi. "Meni je super, da smo združili svoje moči in da sem imela priložnost, da sem bila med temi slovenskimi glasbenimi velikani," je po nastopu za MMC dejala Lara Love.

Oster zavoj v preteklost
In ko se je že zazdelo, da slovenski pop že nima boljše nadgradnje, so Elevators zavili v preteklost. Aleksander Mežek na kitari z Julijo je na svoj način nadaljeval praznovanje 40-letnice delovanja v Londonu (ki ga je proslavil septembra letos). 60-letni "lipicanec" Andrej Šifrer je s To se govori (med ljudmi) in z odzivom, ki ga je prejel, pokazal, da še zdaleč ni za staro šaro. Kantavtor, ki je lani proslavil 30-letnico delovanja, Adi Smolar pa je z Daleč je za naju pomlad v bistvu le pripravil teren za najbučneje sprejeto izvajalko večera - Neco Falk s skladbo Vsi ljudje hitijo.

Manjkal je Tomaž Domicelj, a ga je kot vez med mlado in staro močjo kot naročena nadomestila Alenka Godec, ki je njegovo skladbo tudi priredila na svojem prvem albumu priredb So najlepše pesmi že napisane. "Najbolj se mi bo utrnilo v spomin to, koliko imajo ljudje radi slovensko glasbo. Od tistih legendarnih, zlatih časov, do rokerjev in mlade generacije. Tu sploh ni dvoma: če je glasba dobra, jo imajo ljudje radi," je dejala Godčeva po nastopu.

Konec oktobra je izzvenel tudi September v izvedbi prvega glasu Melodroma Mine Špiler. Poletna noč je ob 'samplih' glasu Marjane Deržaj na žalost ostala brez še neslišane izvedbe nove - še neslišane - interpretacije skladbe, za katero je poskrbela Severa Gjurin, ki je na koncu ni bilo na odru. Brez žametne globine glasu Gjurinove je prišel Oto Pestner v vsej moči in višini svojega glasu ob Trideset let in naznanil nov spev modrecev slovenske glasbe: Billyja iz Bomb (Srečen) in Vlada Kreslina (tokrat kot reprezentativnega predstavnika Martina Karpana), ki mu je že ob prvih taktih Še je čas občinstvo padlo v objem. "Publika me je presenetila. Prav nekaj pozitivnega je v tej negativi. Točno to se vidi, da bi se narod za nekaj prijel, in to je zdaj bilo to," je dejal Kreslin.

Žal je dogodek ostal brez vokalnih vložkov Praslovana v izvedbi Zorana Predina - a ostala je glasba. Je pa zato za manjšo vokalno ekstazo poskrbel Jani Kovačič, ki se mu je pridružil Pestner s svojim a cappella zborom in Delam. Iz delavske himne pa je vlak Elevatorsov z novo hitrostjo šel čez Bicikl Letečih Potepuhov, kjer sta za vokalne vložke poskrbela Dejan Došlo in Damir Jazbec.

V raperski besedi je moč
Elevators so svoj stroj ustavili ob prihodu Murata, ki je s svojim beatboxom naznanil prihod zajetne raperske čete, še posebej, če upoštevamo mladost korenin tega žanra v Sloveniji - v primerjavi s popom in rockom. Od Nikolovskega (Niko Niko), kjer ni šlo brez političnih insinuacij, do Zlatkovega prostega pripovedovanja ob ritmu Svet je lep, vse do Muratovega in Josovega spomina na Od ljudi za ljudi. "Trnowsko" liriko je z Still love her širil Klemen Klemen, Ali Ena ni bilo na spregled, bil pa je instrumentalni odmev za spomin na Sirni in mesni. Kosta je nadaljeval raperski del z Bombnar, ki ga je nadgradila sila energije s Trkajem in Vse, kar imam.

Zadnja beseda za rokerje
Zadnje dejanje je pripadlo rockerjem, rockerjem po duši oz. tistim, ki svojega mesta niso našli v Ali Enovi Levi sceni, in tudi tistim, ki so bili kamen spotike. Brezkompromisno se je začelo s Pojdi z menoj v toplice v izvedbi prvih glasov Mi2 Jerneja Dirnbeka in Toneta Kregarja. S poudarkom na instrumentalu je svoj del odrecitiral tudi Grega Skočir (Big Foot Mama) s Črnim tulipanom. Peter Lovšin je opomnil na svoje obdobje s Pankrti ob vzklikih Totalna revolucija. Instrumental nepogrešljivega dela seta Buldožerjev Novo vrijeme je naznanil še en vrhunec večera - Anjo Rupel ob prepevanju Moja mama in hkrati obuditve spomina na čas Videosexa in Kuzel. "Meni je žal, da ni bilo več slovenskega programa in daljšega. Se mi zdi, da so bili ljudje zelo navdušeni nad tem, in mislim, da bi se dalo preživeti samo s slovenskimi skladbami," je razmišljala Ruplova.

Zadnja beseda je pripadla Tomiju M. iz Siddharte (Na Soncu), Borutu Maroltu iz Nietov (Lep dan za smrt) ter otožni trobenti iz repertoarja Dan D - Čas, ki je pravzaprav združil vse nastopajoče še enkrat na odru in jih popeljal še en krog. Neponovljiv krog. Krog, ki bi ga mnogi sinoči podaljšali za nekaj kilometrov - tudi na račun tujega imena večera in njegove predskupine, med katera je bil ujet slovenski del skoraj štiri in pol urnega dogajanja.

Več pa si lahko ogledate v spodnjem videu in fotogaleriji.