"Če delaš previdno, pošteno in preudarno, ni pasti. Treba je stati za svojimi dejanji in si želeti. Kot vsaka stvar v življenju pa seveda terja ogromno dela. Ko tekmovalec izpade oz. se tekmovanje konča, se začne garanje in takrat je pomembno, da sodeluješ s pravimi ljudmi, ki jim lahko zaupaš," je o morebitnih pasteh, v katere se lahko zapletejo tekmovalci resničnostih šovov, dejala Jerica.

Sama pravi, da je imela srečo, saj je našla ljudi, ki ji še danes stojijo ob strani. In ji pomagajo na njeni pevski poti, ki jo je zdaj pripeljala na MMS - festival, na katerega ima lepe spomine: "Najbolj pa se spomnim pesmi Helene Blagne in Naceta Junkarja - Vrniva se na najino obalo. To smo poslušali neštetokrat."

Glede popularnosti festivalov, kot je MMS danes, pa poudarja: "Mislim, da se moramo vrniti v čase, ko je bila pomembna glasba in sama izvedba, ne pa cirkus in šov na odru."

Celoten pogovor si lahko preberete spodaj.

Jerica, prihajate iz bazena mladih pevcev, ki so svojo priložnost iskali med drugim tudi na resničnostnih šovih. Kaj ti tovrstni šov da - poleg večje prepoznavnosti?
Res je. Splavala sem na površje po dolgih letih, ko sem že glasbeno ustvarjala, nisem pa imela priložnosti tega pokazati ljudem. Resničnostni šovi so izjemna in enkratna priložnost, da se predstaviš ljudem in začneš ustvarjati na čisto drugi ravni, torej na očeh javnosti.

Kakšne pa so njegove pasti? Koliko ljudi dejansko ostane ob vas, ko se ugasnejo luči v studiu oz. ko tekmovalec izpade iz tekmovanja?
Če delaš previdno, pošteno in preudarno, ni pasti. Treba je stati za svojimi dejanji in si želeti. Kot vsaka stvar v življenju pa seveda terja ogromno dela. Ko tekmovalec izpade oz. se tekmovanje konča, se začne garanje in takrat je pomembno, da sodeluješ s pravimi ljudmi, ki jim lahko zaupaš. Sama sem imela veliko srečo, da sem te ljudi našla in še danes mi stojijo ob strani.

Na letošnjem MMS-u ste (za zdaj) edina izvajalka, ki je svoja oblačila odvrgla za znano revijo za odrasle. Kako se je od takrat odnos oboževalcev spremenil do vas, če sploh? Menite, da so obiskovalci vaših nastopov postali bolj pozorni na vaš stas ali je v ospredju ostal glas?
Drži, slikala sem se za znano moško revijo v rubriki, kjer se predstavijo bolj znane Slovenke, ki pa ne pokažejo vsega. Na slike sem izjemno ponosna in prejela sem ogromno pohval. Odnos oboževalcev se ni spremenil, našel se je kvečjemu kakšen oboževalec več. V svetu "show biznisa" je vedno v ospredju tudi vizualna podoba in tega se še kako zavedam, ne verjamem pa, da bi nekdo prišel na moj koncert zaradi treh erotičnih fotografij.

Kako to, da ste se odločili za tovrsten podvig?
Če imaš možnost stopiti pred objektiv mojstra Aleša Bravničarja, se predstaviti v svetovno znani reviji, in veš, da bodo slike nekaj najlepšega, kar boš imel v trajen in lep spomin, potem tukaj res ni dosti za razmišljati.

Kakšni so vaši spomini na MMS? Kdaj ste ga prvič spremljali?
MMS sem spremljala že kot majhna punčka in tudi moja družina je vedno rada prisluhnila novim melodijam. Na tihem je bila to moja skrita želja, da bi nekoč stala na odru takega festivala. Najbolj pa se spomnim pesmi od Helene Blagne in Naceta Junkarja - Vrniva se na najino obalo. To smo poslušali neštetokrat.

Kako ste začeli sodelovati z avtorsko ekipo, ki se je podpisala pod skladbo? O čem skladba govori?
Pod glasbo in besedilo se je tudi tokrat podpisal Vasilij Sušanj, s katerim glasbeno sodelujem že nekaj let. Pred kratkim sva ustvarila singel Do konca in nazaj, za katerega smo posneli tudi videospot, in resnično sem vesela, da je tudi tokrat del moje ekipe in pesmi. Del besedila sem prispevala tudi sama. Aranžma za pesem Ni moj svet pa je naredil Denis Beganovič, vsestranski glasbenik in odličen aranžer. Sama pesem pa ima seveda ljubezensko tematiko, ki je neizčrpen vir tudi v glasbenem smislu. Govori o ženski, ki za sabo pušča svet in človeka, ki ji ni dorasel, ki ga je presegla in želi svojo pot nadaljevati sama in drugače. Gre za spoznavanje sebe in okolice in napredek v pozitivnem smislu.

Kaj lahko pričakujemo od vas po predstavitvi na MMS-ju? Lahko upamo že na kakšen album?
Po predstavitvi na MMS bom nadaljevala glasbeno pot kot do zdaj. Snemala single, mogoče jih kdaj izdamo tudi na ploščku, za zdaj o albumu ne razmišljam. Pomembno mi je, da nadaljujem nastope. Imam vrhunsko glasbeno zasedbo, ki me spremlja na nastopih v živo, in to mi je v največji užitek.

Kam vas žanrsko nese pot? Bolj v popularno glasbo ali se tudi vi približujete klubski elektronski glasbi?
Ostala bom v popularni glasbi, sodelovala z ljudmi, ki so dobri avtorji in glasbeniki, in mislim, da je to edina prava pot zame.

Ko beseda nanese na festivale, imajo nekateri opazke, da jih je preveč, drugi da jih je premalo. Kaj pa vi pravite na to? In zakaj - po vašem mnenju - skladbe s festivalov danes niso tako odmevne, kot so bile nekoč?
Festivali so odlična promocijska priložnost za vsakega izvajalca in so vedno dobrodošli. Vsekakor ne bi rekla, da jih je preveč, nasprotno. Je pa res, da je pomembno, kdo je organizator in kako organizator spelje dogodek. Mislim, da so ljudje malo izgubili zaupanje v festivale, kjer se tekmuje, saj vedno ostane na koncu nekaj dvoma in vonj po kuhinji. Posledično se seveda srečujemo s takšnimi in drugačnimi komentarji. Ampak če festival prinese vsaj nekaj glasbenih uspešnic in dobrih skladb, ki ostanejo v spominu mislim, da je poslanstvo opravljeno. V današnjem času je toliko različnih izvajalcev, novih obrazov in glasbenega materiala, da so verjetno zato festivalske pesmi tudi nekoliko bolj v ozadju, kot je bilo to nekoč. Mislim, da se moramo vrniti v čase, ko je bila pomembna glasba in sama izvedba, ne pa cirkus in šov na odru. Tako bo tudi kakovost festivalske glasbe prejela potrebno zasluženo pozornost.