Zlate piščali – edine, a zato toliko bolj cenjene glasbene nagrade pri nas – je izstopajočim glasbenim obrazom tudi letos podelilo istoimensko društvo. Piščal za življenjsko delo je pristala v rokah Iztoka Mlakarja, razveselili pa so se jih še Raiven, skupini Koala Voice in MRFY ter Zala Kralj in Gašper Šantl.

Z zimzeleno glasbeno špico je sproščeno prireditev odprla zasedba Krajnci. Z instrumentalno različico Poletne noči slovenske legende Marjane Deržaj so pokazali, da bo večer zares namenjen tistim, ki slovenski glasbeni prostor postavljajo ob bok svetovnemu glasbenemu vrhu.

V nagradni kategoriji za novinca leta je s skladbo Valovi slavil mlad dvojec – Gašper Šantl in Zala Kralj. Skladba Valovi je sprva zaživela na YouTubu, nato še na radijskih postajah, uspešnica pa je Mariborčana ponesla tudi med širše množice - že konec januarja sta bila med izvajalci, ki so nastopali na festivalu Ment. »Lepo je, ko vidiš, da se se tvoja glasba ljudi dotakne,« je za MMC povedala Zala, Gašper pa je o tem dodal, da je ob vsem blišču in komercializaciji glasbene industrije še vedno najpomembneje, da izvajalec ostaja zvest sebi in svojim prepričanjem. "Taka nagrada zares veliko potrdilo, vendar morava tudi v trenutkih blišča paziti, da naju to ne zavede - vedno poskušava ostajati iskrena. Komercializacije in zlaganih obrazov je v Sloveniji namreč že dovolj," sta še dodala.

Glasbena nagrada zlata piščal v Sloveniji je pri nas še v povojih, kljub temu pa ne gre zanikati, da je lahko pri glasbenem vzponu umetnika, odločilnega pomena. »Nagrada sama po sebi ne pomeni nič - pomembno je, kako znamo glasbeniki tako nagrado izkoristiti. Taka nagrada pa je za naju zagotovo velika potrditev in spodbuda za vnaprej," je še dodal Gašper Šantl.

Pa vendar se vsi prejemniki glasbenih piščali ne morejo pohvaliti tudi z veliko poslušanostjo na radijskih postajah. Ali poslušanost odraža kakovost samega glasbenega dela? "Poslušanost zagotovo ne odraža kakovosti skladbe, pa vendar je pomembno, da se zavedamo, da je med kakovostjo in željo po poslušanosti treba najti zdravo mero ravnovesja. Glasba ni sama sebi namen - pomembno je, da se ljudi dotakne," sta še komentirala Gašper in Zala.

Za skladbo leta so bili nominirani še Raiven s Povej, Bo! s pesmijo Maska, MRFY s pesmijo Anakin in Neisha s pesmijo Vrhovi.

Tudi Raiven domov ni odšla praznih rok. Prejela je zlato piščal za album leta. "Zlata piščal je glede na druge nagrade v slovenskem medijskem prostoru zagotovo med kakovostnejšimi. Želim si, da bi postala bolj prepoznavna," je ob priložnosti dejala pevka in harfistka, Tadej Košir pa je ob tem poudaril, da je nagrada potrditev kakovosti umetniškega ustvarjanja. "Odstopanja kakovosti od poslušanosti so namreč očitna, skladba, ki je najbolj poslušana, največkrat predvajana, ni vedno tudi najkakovostnejša. Strokovna javnost izpostavlja druge izvajalce, kot pa recimo radii. To je stvar radijske politike – določeni radiji imajo urednike, ki ciljajo na kakovost, večina komercialnih radijev pa se pač drži nekih utečenih shem," je še dejal.

Za album leta so se potegovali še Hamo Tribute 2 Love s 3P, Koala Voice z Wolkenfabrik, Neisha z Vrhovi in Matter z albumom Mrk.

Nagrado za izvajalca leta je prejela skupina Koala Voice, ki se je v zadnjih, tudi s pomočjo Maše Pavoković na glasbeni sceni povzpela zelo visoko. Pavovičeva je na okrogli mizi pred podelitvijo dejala: "Mladi izvajalci morajo vedno "tvegati". Pomembno je, da so njihova pričakovanja realna." Skupina Koala Voice se je v zadnjih letih namreč odpravila tudi na več mednarodnih turnej, gostovali so na tujih glasbenih festivalih in si z angažiranim delom pridobili veliko medijske pozornosti, nazadnje pa še zlato priznanje slovenskih glasbenih poznavalcev.

Za izvajalca leta so bili nominirani Prismojeni profesorji bluza, Hamo Tribute 2 Love, MRFY in Raiven. Za najboljšega novinca so se potegovali še Zala Kralj, Tretji kanu, 2B, Lamai in Brest, nagrada pa je pristalo v rokah skupine MRFY.

Za življenjsko delo jo je prejel kantavtor in gledališki igralec Iztok Mlakar. Iztok Mlakar je splošni slovenski javnosti znan predvsem kot avtor domiselnih in včasih hudomušnih šansonov. V njih poje o večnih temah, kot so ljubezen, minevanje in smrt, pa tudi o življenjskih radostih. V njegovih pesmih prepoznamo mnoge elemente socialistične družbene ureditve poznih 80. let nekdanje Jugoslavije, ki so predstavljeni na humoren, a pronicljiv način. Iztok ne poje v knjižni slovenščini. Večina pesmi je zapeta v primorskem narečju, nekatere pa tudi v cerkljanskem.

Govor je bilo tudi o promociji slovenske glasbe v tujini – Maša Pavokovič in Matevž Šalehar sta med pogovorom pred podelitvijo poudarila še, da se Slovenci na glasbenem področju ne znamo "prodati" tako uspešno kot naši južni sosedje. Kljub temu se od glasbe tudi v Sloveniji da živeti - le pričakovanja glasbenikov na finančnem področju morajo ostati nadvse skromno.

Društvo Zlata piščal je nagrade letos podelilo četrtič. O nagrajencih je odločala strokovna akademija, ki jo je sestavljalo več kot 20 članov, od glasbenih urednikov, novinarjev specialistov, producentov, organizatorjev glasbenih dogodkov in intelektualcev s področja kulture. Ti so v dveh krogih izbirali kandidate za nagrajence v petih kategorijah.

<-- Vsebina spodaj se je prenesla iz starega urejevalnika. Odstranite to vrstico in shranite/uredite novico. -->