Od poldrugo stoletje stare domačije na Vrhah je ostal "dovolj zdrav in dobro ohranjen" le še koroški skedenj nad zidanim in polvkopanim hlevom. Njegovi skrbno obdelani detajli, vezniki in hrastovi žeblji so bili arhitektom izhodišče za zasnovo zunanjega skeleta, znotraj katerega so na skoraj isti lokaciji in po principu 'hiše v hiše' vstavili popolnoma nov stekleni objekt.

"To je arhitekturni presežek, ki povezuje kulturno krajino z okoljem in stavbno dediščino s sodobno bivalno kulturo. Je pomemben potencial, ki veliko prispeva k ohranjanju kulturne dediščine slovenskega podeželja," pripoveduje arhitekt David Mišič. Pri tem doda, da zunanjost objekta spoštljivo obravnava vse bistvene zakonitosti vernakularne slovenske podeželske arhitekture, pri čemer notranjost razkriva sodoben ambient. Tako so zapuščen skedenj v celoti razstavili, njegov skelet pa očistili in primerno zaščitili ter ga uporabili kot konstrukcijski obod novogradnje.

"Osnovna ideja je bila ustvariti bivalni prostor, v katerega z vseh strani vstopa odprta krajina in ki uživa razglede na zahodno obrobje Pohorja, Uršljo goro na jugu ter pogorje Pece na zahodu," pravi arhitekt.

Tlorisna zasnova prilagojena skeletu skednja
Tudi sicer je prepletanje starega in novega rdeča nit arhitekturne zasnove oziroma detajlov. V tej izjemno svetli hiši zagotavlja svojevrsten element sam videz in vonj lesenih elementov obstoječega skednja, ki je obnovljen in postavljen po natančnem posnetku starega skeleta ter mu je bila v celoti prilagojena tlorisna zasnova.

Osrednji enoprostorski del hiše združuje dnevno sobo, kuhinjo in jedilnico, odprto proti zahodu, ki ima neposredno povezavo na pokrito ložo in zunanje terasne vrtove. Na vzhodnem delu je umeščena spalnica s kopalnico in vzhodno ložo. V izredno izčiščeni mansardi pa je skrit atelje, ki prek odprte galerije s stekleno ograjo in delno zastekljeno streho dobiva dovolj dnevne svetlobe. Kletni del hiše ima vkopano garažo, apartma za goste, garderobo in notranje stopnišče.

Optimizirana energetska učinkovitost objekta
"S sodobnimi posegi in smiselnimi razporeditvami zasteklitev proti vzhodu, jugu in zahodu ter pravilno načrtovanimi previsi napuščev smo optimizirali energetsko učinkovitost stavbe. V zimskem času objekt skozi zasteklitev dobiva sončno energijo, v poletnem, ko je sonce višje in so vpadni koti sončnih žarkov strmejši, pa sevanje v notranjost objekta preprečujejo napušči in tako preprečujejo pregrevanje objekta," še pove arhitekt.

Sam zunanji ovoj skednja ščiti objekt pred vremenskimi vplivi (voda, sneg in veter), notranji pa prevzema funkcijo toplotnega ovoja stavbe. Ovoja sta medsebojno ločena z zračnim slojem, ki preprečuje pregrevanja notranjosti objekta. Konstrukcija vseh sten je narejena iz lokalnega lesa smreke in macesna ter iz oblog naravnega kamna. Kot izolacijski material so uporabili kokosova vlakna in plošče iz lesenih vlaken.

Fotografije: Miran Kambič

instagram.com/katjastok, katja.stok@rtvslo.si