Ekipa oddaje Tednik je s tremi odličnimi poznavalci vina pokusila vino na različnih ljubljanskih stojnicah, v laboratoriju Biotehniške fakultete pa so opravili tudi analizo. V Nemčiji predpisano mero 7 volumskih odstotkov alkohola za kuhano vino pa je v kemični analizi dosegel le en vzorec.

V oddaji Tednik so v strokovno komisijo, ki je pod drobnogled vzela kuhano vino z ljubljanskih stojnic, povabili priznano živilsko strokovnjakinjo Tatjano Košmerl, etnologa Janeza Bogataja in prvo slovensko vinsko kraljico Lidijo Mavretič. Po prvih postojankah komisija ni bila navdušena. Za dva evra nekateri namreč marsikje ponujajo kozarec vina neznanega porekla z veliko dodane vode in sladkorja.

"Temu se s starim poimenovanjem reče krščeno vino. To je pomenilo, da ga je ponudnik mešal s preveliko količino vode," je opozoril etnolog Janez Bogataj. "Trpko, neharmonično in občutno preveč sladko," je dodala Tatjana Košmerl.

Prav vsako preizkušeno vino je prijetno segrelo roke, okusi in kakovost pa so bili zelo različni. Če so ponekod kuhano vino očitno obilno zalili z vodo, so drugod dodali le toliko vode, kolikor je med kuhanjem izhlapi; spet tretji pa je sploh niso dodajali.

Strokovna ekipa je vzorce preizkušanega vina odnesla v laboratorij Biotehniške fakultete v Ljubljani. "Rezultati laboratorijske analize so pokazali kar dvakratne razlike v vsebnosti sladkorja in alkohola pri izbranih vzorcih. Od 40 do 97 gramov sladkorja na liter in od 4 do 8 volumskih odstotkov alkohola na deciliter," je povedala Tatjana Košmerl z Biotehniške fakultete. Samo en vzorec pa je dosegel mejo 7 volumskih odstotkov alkohola, ki je na primer v Nemčiji predpisana za kuhano vino.

Strokovna ekipa je poleg ponudbe kuhanega vina preverila tudi preostalo gostinsko ponudbo na ljubljanskih stojnicah. Več o tem, kje boste dobili najbolj sladko, kje najbolj vodeno in kje najbolj močno kuhano vino, pa ob 20.00 v oddaji Tednik.