To je bila prva tovrstna operacija pri nas. Mesec dni kasneje je pacientka že skoraj v celoti okrevala.

Na omenjenem oddelku vsako leto operirajo od 100 do 150 pacientov z nesorazmerno čeljustjo, podobno kot na vseh drugih področjih medicine pa tehnološki napredek tudi v ortognatski kirurgiji odpira novo poglavje. To je potrdila tudi decembrska operacija, prva takšna v Sloveniji in tudi širše v tem delu Evrope, ki so jo izvedli Mojca Knez, Žiga Kovačič in David Vozlič.

Kot je pojasnila Mojca Knez, so se v preteklosti operacije nesorazmerne čeljusti na začetku izvajale tako, da so razžagali spodnjo in zgornjo čeljust, ju z žicami privili v želeni položaj, potem pa je moral biti pacient v takem položaju dva meseca, dokler se niso rane zacelile. Z razvojem so se pojavile ploščice in vijaki, s katerimi so privili čeljusti, kar je skrajšalo čas, ko je moral pacient mirovati, na približno dva tedna. Vse te postopke so kirurgi načrtovali ročno: vzeli so odtise, simulirali, kaj bodo kam premaknili in potem operirali.

"Novejše tehnologije pa omogočajo boljši postopek, s 3D-tehnologijo vse delamo računalniško: sken spodnjega in zgornjega zobnega loka prenesemo v CT in se računalniško igramo. Zadnji trend je pa, da so bili še vsadki individualno natisnjeni za pacientko. Niso bile torej konfekcijske ploščice, ampak so, glede na premike, na naše želje, v Belgiji natisnili prav posebej zanjo prirejene ploščice. To je bilo prvič narejeno pri nas," pojasni prelomnost operacije.

Glavni cilj je normalen ugriz

Operirali so mlado žensko, staro nekaj več kot 20 let, ki je imelo skeletno nepravilnost. Zgornja čeljust je bila preveč premaknjena naprej, spodnja nazaj. "Pride do nesorazmerja in v takih primerih imajo pacienti napačen ugriz, težje grizejo, imajo težave s požiranjem, lahko posledično tudi z izgovarjavo in v končni fazi tudi z videzom. Gre za celostno obravnavo pacienta, kjer želimo postaviti zobe skupaj, da lahko pacient normalno ugrizne skupaj in prežveči hrano, da lahko normalno izgovarja in diha, ker v končni fazi položaj jezika vpliva na odprtost dihalne poti. Na koncu je tu tudi simetrija obraza, ki je očesu lepša, kar vpliva na samozavest teh pacientov, starih od 18 do 22 let," pojasni Žiga Kovačič in doda, da je obraz center več funkcij, komunikacije, dihanja, požiranja in govora, pa tudi emocionalno središče.

Največ operacij čeljustne nepravilnosti opravijo pri pacientih, starih od 18 do 22 let, razlog za to pa je, da takrat prenehajo rasti. "Takrat najbolje prenesejo operacijo, gibanje zob do dokončne okluzije je takrat najlažje. Je pa to primarno funkcionalna operacija. Kot je dejal Kovačič, gre za to, da bolniki ne morejo gristi, včasih imajo težave z dihanjem, izgovarjavo. Je pa na obrazu tako, da so vse funkcije povezane. Torej je funkcionalna operacija, ima pa tudi estetsko noto, saj če zagotovimo dobro funkcijo, tudi simetriziramo obraz in popravimo nasmeh," je dodal David Vozlič.

Personalizirana medicina

3D-ploščice so bile natisnjene iz talijevega prahu in so bile posebej prilagojene za pacientko, torej personalizirane, kar je splošni trend v medicini. "Ko zlomiš čeljust, se to premika v 3D- prostoru, to ni na nobenih vodilih, temveč "zaplava". Vsak si lahko to predstavlja na svojem primeru: recimo, če imate plombo previsoko za desetinsko milimetra, to čutite. Mi moramo ploščico postaviti skoraj na desetinko milimetra natančno, da ni postrani, da je središčnica obraza, da čeljust ne visi levo, desno. Ko preneseš računalniško narejeno ploščico, ki si jo odrezal, kot si izračunal, in jo pustiš tam, brez vmesnih delov, je to izredno natančno," največjo prednost novega načina operiranja pojasni Kovačič. Pacientka je okrevala, po enem mesecu je brez oteklin. Položaj čeljusti je tak, kot so si ga želeli, rezultat je izjemen.

Decembrska operacija je trajala nekaj več kot dve uri. Za primerjavo, pred leti so trajale več kot 4 ure. Daljša kot je operacija, več je možnosti za zaplete, zato je vsako izboljšanje, ki pomeni tudi krajšo operacijo, pomembno tudi s tega vidika.

Na operacijo so se temeljito pripravili, kirurgi so odšli v Belgijo v podjetje Materialise, ki je vodilno v 3D-načrtovanju in tiskanju, kjer so opravili simulacijo operacije, tako virtualno kot na modelu. "V prihodnosti nam bo tovrstna tehnologija močno olajšala delo, predvsem pri kompleksnih primerih, kjer je težko določiti parametre v 3D-prostoru, bo to pospešilo operacijo in jo skrajšalo približno za tretjino časa, okrevanje bo hitrejše in rezultat boljši," je prepričan Vozlič. Po njegovih besedah bo operacij čeljustnih nepravilnosti v prihodnje še več. Vsak si želi imeti dober ugriz, številne napake pri njem pa niso posledica rasti zob, temveč kompozicije čeljusti, zaradi česar imajo čeljustni kirurgi čedalje več pacientov.

Razlog, da je operacij več, je tudi, da se zaradi napredka v načinu operacij več pacientov odloči za poseg. "Pred 10 leti se je to operiralo drugače, pacienti so bili bolj otečeni. Ker so pacienti zdaj manj otečeni, hitreje okrevajo, se tudi ortodonti lažje odločajo, da se taka skeletna nepravilnost operira. Prej so raje iskali druge rešitve. Zdaj se torej spreminja pogled na kirurški poseg, pa tudi na naši kirurški kliniki smo se tako izpopolnili, da v resnici to predstavljamo kot običajen poseg," k temu doda Kovačič.

Cilj je, da to postane poseg, ki ga bo kril ZZZS

Kirurgi si želijo, da bi lahko na tak način, kot so operirali decembra, torej z individualnimi ploščicami, kmalu operirali čim več pacientov. A pot do tja je še dolga. ZZZS je sicer kril operacijo, ne pa tudi materialov in vsega drugega. To je v sodelovanju z belgijskim podjetjem omogočilo slovensko podjetje Metalka media. Kot poudarijo sogovorniki, brez njih te operacije ne bi bilo. Cilj je, da to postane poseg, ki ga bo v celoti kril ZZZS. "Na ZZZS bomo dali prošnjo za individualne vsadke za težje paciente. To je dolg proces, če bo odločitev pozitivna, bo tak poseg na voljo tudi našim pacientom, kar bi pomenilo, da bi dobili najboljšo možno oskrbo."

Z individualnimi vsadki bi lahko pomagali tudi pacientom, ki ne morejo imeti zobnih vsadkov, ali tistim, ki so izgubili čeljust zaradi hudih poškodb ali raka, pojasni Vozlič. Na tem področju kirurgi iz onkološkega tima že veliko delajo, bi pa individualni vsadki omogočili popolno digitalizacijo procesa ter povečali natančnost.

Kot opozarja Kovačič, je težava v zdravstvu ocenjevanje novosti. "Ne gleda se celotne slike, koliko je bilo zapletov, koliko je ležalna doba. In potem je tu včasih inovacija, ki pripomore k temu, da se ležalna doba skrajša, da pacienta manj boli, a žal to ne pomaga." Še dodatno breme predstavlja veliko birokracije, ta čas bi zdravniki raje namenili raziskovanju in učenju.
Ob tem poudarjajo, da brez timskega dela in začrtanih ciljev napredka ne bi bilo. "Začelo se je s tem, da smo bili v tujini na kongresih. Mojca in Žiga sta se enkrat vrnila domov in na steno obesila seznam, kaj moramo narediti. V uresničevanju alinej smo kar dobri, v ekipi je to seveda bistveno lažje narediti," pove Vozlič.

Ambicije sogovornikov so velike, od sledenja vsem novostim na njihovem področju dela do priprave doktoratov, pri tem pa si želijo, da bi naleteli na podporo znotraj Kliničnega centra glede uvajanja novosti, želijo pa si tudi preureditve prostorov, da bi tudi na tem področju stopili v korak z najboljšimi centri na svetu.