Prvo kontracepcijsko tabletko, poimenovano Evonid, so pred šestimi desetletji izdelali v ZDA, kmalu pa je postala dostopna ženskam po vsem svetu.

V Združenem kraljestvu in Kanadi so jo ženske začele uporabljati leta 1961, v Združenih državah pa leta 1972.

V Evropi je do prelomnice prišlo leta 1961, ko je družba Schering (današnji Bayer) predstavila tabletko Anovlar. Kot so zapisali v sporočilu za javnost, so v šestdesetih letih postavili še vrsto nadaljnjih mejnikov na področju kontracepcije, vključno s prvo "mini tabletko", prvo kontracepcijsko tabletko z nizkim odmerkom hormonov in prvo kontracepcijsko injekcijo s progestogenom.

Uporaba moderne kontracepcije pa se je v naslednjih letih še okrepila. Farmacevti so leta 1983 razvili kontracepcijski podkožni vsadek. Temu je leta 1997 sledil vsadek z dvema paličicama.

Še vedno 44 odstotkov nenačrtovanih nosečnosti

Združeni narodi ugotavljajo, da je danes na svetu 151 milijonov žensk, starih od 15 do 49 let, ki kot kontracepcijsko metodo po lastni izbiri uporabljajo tabletko.

Kljub širokemu naboru kontracepcijskih sredstev, ki so na voljo v današnjem času, pa po svetu še vedno prihaja tudi do nenačrtovanih nosečnosti. Med letoma 2010 in 2014 je prišlo do približno 99 milijonov nenačrtovanih nosečnosti, od katerih se je več kot polovica (56 odstotkov) končala s splavom. Strokovnjaki računajo, da je nenačrtovanih približno 44 odstotkov vseh nosečnosti – ta odstotek je v državah v razvoju višji za 20 odstotkov v primerjavi z razvitimi državami (65 odstotkov v primerjavi s 45 odstotki).

Po podatkih NIJZ v Sloveniji letno naštejemo okoli 8 umetnih prekinitev nosečnosti na 1000 žensk v rodni dobi, najpogosteje pri ženskah, ki so predtem že rodile, zato je zelo pomembno načrtovanje družine tudi po porodu.

Dan kontracepcije, ki je namenjen ozaveščanju o kontracepcijskih možnostih, sicer zaznamujemo 26. septembra.