Poslanci DZ-ja bodo v četrtek razpravljali o predlogu novele zakona o zdravstveni dejavnosti, ki bi razmejil javno in zasebno zdravstvo. Predlog bi zdravstvenim delavcem, ki delajo v javnem zdravstvu, onemogočil sočasno delo pri tako imenovanih čistih zasebnikih.

Zdravstveni delavci pa bi lahko pod določenimi pogoji pridobili soglasje za dodatno delo znotraj javne zdravstvene mreže, torej pri drugem javnem zavodu ali koncesionarju.

Predlogu novele nasprotuje večina zdravniških organizacij, predsednica Zdravniške zbornice Slovenije (ZZS) Bojana Beović je danes (ponedeljek) predstavila pismo slovenskih zdravnikov in zobozdravnikov, ki so ga naslovili na poslance DZ-ja, v katerem opozarjajo na posledice, ki jih po njihovem mnenju prinaša novela zakona o zdravstveni dejavnosti.

Beović je pojasnila, da je pismo poslancem DZ-ja podpisalo več kot štiri tisoč zdravnikov oz. skoraj polovica aktivnih zdravnikov in zobozdravnikov. V njem med drugim opozarjajo, da se lahko zmanjša število storitev.

"Slovenski zdravstveni sistem je v veliki meri odvisen od dodatnega dela zdravnikov pri drugih delodajalcih v javnem zdravstvenem sistemu, bodisi zasebnih ali državnih. To delo vzdržuje številne specialistične ambulante po Sloveniji, pa tudi zagotavljanje 24-urne prisotnosti in dela zdravnika. Zdaj bodo nekatere te dejavnosti otežene. Na eni strani zato, ker bo moral matični delodajalec izpolnjevati pač programe, ki jih je sklenil z zavodom za zdravstveno zavarovanje. Torej bo posameznik odvisen od tega, kako bo potekala organizacija v tem zavodu in na kar seveda ne bo mogel vplivati. Obenem pa ne bo mogel zaradi tega, če program ne bo zaradi slabe organizacije dela izpolnjen, delati kje drugje, torej bo javni zdravstveni sistem prikrajšan za te njegove storitve," je pojasnila Beović.

V nekaterih strokah je zdravnikov že zdaj malo

V ZZS-ju tudi opozarjajo na nekatere zdravniške stroke, kjer je že zdaj zdravnikov zelo malo, hkrati pa so to stroke, ki delujejo tudi v zasebnem zdravstvu. "To je recimo del dentalne medicine, dermatologije, plastične kirurgije in podobno. Tukaj se bodo morali zdravniki odločiti, kje bodo delali, in to seveda ne bo okrepilo javnega zdravstvenega sistema, ampak žal zasebni zdravstveni sistem, tega se bojimo. Izkušnje iz držav nekdanjih republik Jugoslavije so prav take, da je ločitev okrepila v bistvu zasebni zdravstveni sistem. Zdravniki so pač nehali delati vsaj delno v javnem. Mislim, da smo dolžni opozoriti odločevalce o teh zelo verjetnih posledicah," je poudarila predsednica zdravniške zbornice.

Beović je tudi pojasnila, da so jeseni, na začetku javne razprave o zakonski noveli, ki naj bi razmejila javno in zasebno zdravstvo, naredili anketo, ki je pokazala, da 40 odstotkov zdravnikov dela pri drugem javnem izvajalcu, bodisi pri koncesionarju bodisi pri državni ustanovi.

"Manjši del, mislim, da približno 15 odstotkov, jih je reklo, da bodo svojega sedanjega delnega delodajalca primorani v primeru sprejema zakona zapustiti. Seveda je bilo to morda odgovorjeno v nekem afektu. Lahko da je teh zdravnikov samo polovica od teh, ki so se izrekli v tej smeri. Ampak to lahko za posamezne stroke predstavlja zelo veliko težavo. Če si predstavljate, da gre za majhne oddelke z recimo desetimi zdravniki, če odideta zaradi tega dva, se lahko služba bistveno okrni," je še poudarila Beović, ki je tudi opozorila na mnenje zakonodajno-pravne službe, da so nekatera določila novele ustavno sporna, da posegajo pač v pravice zdravnika kot državljana.

Zdravniki svarijo pred odhodi specialistov

Po poročanju STA-ja, ki je neuradno pridobil pismo zdravnikov, so v pismu navedli, da bodo z uveljavitvijo zakonske novele ogrožene dermatologija, oftalmologija, plastična in rekonstruktivna kirurgija, maksilofacialna kirurgija, gastroenterologija, ortopedija in druge stroke,

Od 11 specialistov maksilofacialne kirurgije in devetih specialistov plastične in rekonstruktivne medicine v največji slovenski bolnišnici, ljubljanskem kliničnem centru, jih je polovica že danes prepričanih, da bodo ob uveljavitvi zakona zapustili javni zavod, so v pismu opozorili zdravniki.

"Na enem od večjih dermatoloških oddelkov je svoj odhod po sprejetju novele napovedalo vsaj šest specialistov, v eni izmed regijskih bolnišnic je ta oddelek že zdaj tik pred zaprtjem, saj imajo le še dva specialista za celotno ustanovo, oddelek za očesno patologijo pa so zaradi pomanjkanja kadra že zaprli. Svoj odhod iz ene izmed regijskih bolnišnic so napovedali vsi plastični kirurgi, iz druge skoraj polovica specialistov, v enem od kliničnih centrov pa tretjina," v pismu svarijo zdravniki.

Prevolnik Rupel: Področja ne moremo pustiti neurejenega

Opozorila o odhodih zdravnikov zaradi uveljavitve predloga novele na ministrstvu jemljejo resno, je ob robu seje DZ-ja medijem povedala ministrica za zdravje. A ob tem vztraja, da mora biti področje urejeno zakonito, ker "se dogajajo napotitve iz javnega v zasebni sektor, kar vemo vsi že dolga leta".

Predlog novele bi zdravnikom in drugim zdravstvenim delavcem onemogočil delo pri t. i. čistih zasebnikih, ob tem pa tudi zaostril pogoje za pridobitev soglasja za delo pri drugem javnem zavodu ali koncesionarju. Ministrica je napovedala, da bo prehodno obdobje dovolj dolgo, da se bodo lahko zdravniki in direktorji v zdravstvu prilagodili.

"Istočasno pa smo tudi v ta namen poskrbeli za določbo, da se lahko vrhunski strokovnjaki, ki delajo v zasebnem sektorju, vračajo in zaposlijo v javnih zdravstvenih zavodih," je pojasnila.
Od direktorjev javnih zdravstvenih zavodov ministrica za zdaj še ni prejela opozoril pred odhodi zdravnikov iz javnega sistema. To bo direktorje povprašala na aprilskem sestanku.