Predsednik Slovenske medicinske akademije Pavel Poredoš je poudaril, da je pomanjkanje zdravnikov v Sloveniji stalnica, ki nas spremlja že nekaj desetletij. Razlog za pomanjkanje je po njegovih besedah dolgo let omejen vpis na ljubljansko medicinsko fakulteto.

Mladi po njegovih besedah prav tako raje izbirajo poklice, ki so donosnejši. Večina zdravniških plač je kljub očitkom, da so zdravniki zaslužkarji, primerljiva s povprečno slovensko plačo, je dejal in poudaril, da bi bilo treba izboljšati odnos do zdravnikov.

Podoba zdravništva se je skozi leta precej spremenila, se je strinjala predsednica Zdravniške zbornice Slovenije in članica medicinske akademije Bojana Beović. Toda podoba se ni spremenila v očeh ljudi, pač pa v medijih, je ocenila. V Sloveniji moramo stremeti k javnemu zdravstvu, saj je zdravniku v njem najlažje delati, ker ni v neposrednem finančnem odnosu s pacientom, je pojasnila.

Član medicinske akademije in dekan ljubljanske medicinske fakultete Igor Švab je poudaril, da družinski medicini zdravstvena blagajna namenja štiri odstotke denarja, medtem ko lahko družinska medicina kot stroka razreši vsaj 70 odstotkov zdravstvenih težav bolnikov.

Ob tem je poudaril "posebno vrsto dvoživk" – zdravnike, ki redno klinično delo v interesu razvoja medicine kombinirajo z raziskovalnim in pedagoškim delom na univerzi: "Njihov položaj ni ustrezno urejen, zaradi česa nam grozi, da bo slovenska medicina padla pod raven, ki si jo njeni prebivalci zaslužijo." Odločevalce zato prosi, naj te zdravnike poskusijo čim bolj zaščititi in jim dati ugled ter pomen, ki si ga zaslužijo.

Ihan: Kriza v zdravstvu pravzaprav politična

Član medicinske akademije in predstojnik katedre za mikrobiologijo in imunologijo ljubljanske medicinske fakultete Alojz Ihan je poudaril, da je trenutna kriza v zdravstvu pravzaprav politična. Politika po njegovih navedbah v želji zadovoljiti javnost to skuša prepričati, da ima zdravstveno reformo "že v glavi". Deležniki v zdravstvu pa se po njegovih besedah ob tem počutijo nelagodno, saj vedo, da so edini, ki se lahko domislijo zdravstvene reforme in potrebnih rešitev.

Predsednik komisije za medicinsko etiko Božidar Voljč je dejal, da namesto javnih zborovanj potrebujemo sodelovanje in oblikovanje zdravstvenega sistema, ki bo v enaki meri vsem omogočil dostopnost do zdravstvenih storitev.

Predsednik Slovenskega zdravniškega društva Radko Komadina je poudaril, da so zdravniki na primarni, pa tudi sekundarni ravni zdravstva "pahnjeni v vlogo agentov Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS), ki pacientom sporočajo slabe novice in omejitve". Zato zdravniki in vsi drugi zdravstveni delavci po njegovih besedah sporočajo, naj pacienti ne pretepajo zdravnikov, če ne dobijo tistega, kar napoveduje ZZZS.

Podpredsednica Slovenske medicinske akademije Dušica Pahor je poudarila, da je sistem v Sloveniji napačen. Politika predlaga spremembe v zdravstvu, deležniki pa jih skušajo omogočiti. Poudarila je tudi, da zdravnike zelo obremenjujejo številne administrativne zadolžitve.