Minister za zdravje Danijel Bešič Loredan je v intervjuju za STA poudaril, da, strokovno gledano, zdravstveni sistem dela dobro, se pa spoprijema z izzivi glede kadrov, organizacije in rasti stroškov. Ocenjuje, da v sistemu ni kaosa, so pa razmere težke.

Kot enega ključnih izzivov zdravstvenega sistema je minister izpostavil rast stroškov. Ti rastejo zato, ker smo dolgoživa družba, pa tudi zato, ker ranljive skupine v času epidemije covida-19 niso imele dostopa do vseh storitev, kar je vodilo v poslabšanje kroničnih obolenj, zdaj pa je priliv v zdravstveni sistem večji, je pojasnil.

Na vprašanje, ali je trenuten nabor košarice pravic, ki so zavarovancem na voljo brez doplačil, vzdržen, je odgovoril, da gre za vprašanje, s katerim se bodo morali ukvarjati jeseni. Na temo dolgoročnega financiranja zdravstva bodo prihodnji teden sicer organizirali delovno srečanje, kamor bodo povabili predstavnike Urada RS za makroekonomske analize in razvoj (Umar), Inštituta za ekonomska raziskovanja, strokovnjake s področja financ, predstavnike zavarovalnic, delodajalcev, delojemalcev in pacientov. Treba je narediti tudi primerjave z drugimi državami EU-ja, na koncu pa najti nacionalni konsenz, meni minister.

Kot je dodal, bodo po široki razpravi košarico pravic morali posodobiti. Ob tem je poudaril, da mora država omogočiti javno zdravstvo, ki bo varno in za vse enako dostopno.

Večjo dostopnost do zdravstvenega sistema je skušalo ministrstvo zagotoviti z julija lani sprejetim zakonom o nujnih ukrepih za zagotovitev stabilnosti zdravstvenega sistema, ki je zdravstvenim ustanovam v javni mreži omogočal plačevanje vseh opravljenih storitev. Pred tednom dni je vlada v parlamentarni postopek poslala novelo, ki predvideva plačevanje po realizaciji le določenih storitev.

Razmišljanje, da bodo po realizaciji po novem plačane le tiste storitve, kjer so čakalne dobe nedopustno dolge, je pravilno, je o tem, za katere storitve bo šlo, povedal Bešič Loredan. Predlog nabora storitev bo podal Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS), končno odločitev pa bo sprejela vlada.

"V sistemu bomo vedno imeli storitve, ki delajo minus, pa tudi storitve, ki delajo plus"

Na vprašanje, ali bodo vzporedno prevetrili tudi vrednotenje zdravstvenih storitev – zdravstveni zavodi namreč opozarjajo, da so nekatere za paciente pomembne storitve vrednotene tako, da zavodi z njihovim izvajanjem ustvarjajo izgubo – je odgovoril, da bo treba preučiti, kako so sestavljene strukture cen. "V sistemu bomo vedno imeli storitve, ki delajo minus, pa tudi storitve, ki delajo plus," je pojasnil. Če je nekemu zavodu uspelo določeno storitev racionalizirati, morajo enako narediti tudi drugi zavodi, je poudaril. Zato vztraja pri estonskem modelu ZZZS-ja, ki je digitalen in transparenten, kjer so cene operacij jasne, vsi izvajalci pa morajo tam pojasnjevati, koliko pacientov operirajo za določena denarna sredstva.

Strukturne spremembe ZZZS-ja je ministrstvo želelo vpeljati z novim zakonom o ZZZS-ju. Na podlagi povratnih informacij različnih deležnikov smo ugotovili, da je zelo veliko različnih mnenj, zato smo se odločili, da je v tem trenutku najbolj smiselno namesto samostojnega zakona novelirati obstoječ zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, saj bi usklajevanje novega zakona vzelo preveč časa.

Kot je dodal, je prav, da imajo skupaj z ZZZS-jem pregled nad tokom denarja, še posebej, če bo država krila razliko stroškov po ukinitvi oz. preoblikovanju dopolnilnega zavarovanja. Na vprašanje, v katerih točkah se jim je uspelo strinjati, še ni želel odgovarjati, "ker se besede potem vedno obrnejo". Ko bodo rešitve uskladili, bodo vložili predlog novele, je napovedal.

Sorodna novica Bešič Loredan zavrača kritike o neuspešnosti interventnega zakona, a število čakajočih se povečuje

Kaj bosta ključna dela zdravstvene reforme?

Ključna dela zdravstvene reforme pa bosta sicer nova zakona o zdravstveni dejavnosti ter o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju. "To sta siamska dvojčka, ki na strani financiranja zdravstvenega sistema in določevanja pravic, izvajata, postavljata sistem. Ti zakonodajni predlogi bodo pripravljeni do konca tega leta, najpozneje do februarja 2024 in potem morajo skozi parlamentarni postopek," je dejal. Te zakonske podlage na ministrstvu že intenzivno pripravljajo.

Pri pripravi te zakonodaje bodo upoštevali tudi že obstoječe dobre rešitve: "Ne delamo prenove po protokolu velikega poka." Želijo pa v zakonih definirati nadzor in kakovost zdravstvu ter vzpostaviti nadzorni neodvisni organ, ki bi upravljal sisteme tako na sekundarni kot primarni ravni. Kot pravi minister, je največja težava namreč pri upravljanju, po napovedih bodo odpirali tudi vprašanje koncesij.

Obljublja tudi široko in dovolj dolgo javno razpravo: "Ta mora teči najmanj 60 dni. To je nekaj, kar bo zakoličilo delovanje sistema od 1. januarja 2025 za naslednjih 15 let."

Kot prvi zakon iz sklopa zdravstvene reforme bo na poslanskih klopeh sicer zakon o digitalizaciji zdravstva, ki ga je vlada pretekli teden vložila v parlamentarni postopek. Minister si obeta, da bo sprejet še pred poletnimi parlamentarnimi počitnicami. Zdravstveni zavodi sicer poročajo o težavah z zadrževanjem in pridobivanjem informatikov, ki so v javnem sektorju slabo plačani. Podjetje, ki bo bedelo na centralnim informacijskim sistemom, bo po zagotovilih ministra uspelo privabiti dovolj kadrov. "Že zdaj imamo precej dobrih digitalnih otočkov, samo zvezati jih je treba," je ponazoril.

Ustanovili so tudi delovno skupino, ki bo uskladila rešitve za zakon o psihoterapiji. Poudaril je, da bodo psihoterapijo regulirali, na podlagi tega pa nato postavili mrežo duševnega zdravja. "Tudi storitve psihoterapije morajo biti vsaj v nekem deležu krite iz obveznega zdravstvenega zavarovanja," je napovedal.

Sorodna novica Direktor psihiatrije, ki je bil pozvan k odstopu, ne želi odstopiti. Člani sveta: Minister zavaja.

Dogajanje na psihiatrični kliniki: nekaj ljudi se je že oglasilo

Še vedno odmeva tudi poročanje N1 o domnevnem nasilju za zidovi Psihiatrične klinike Ljubljana. Bešič Loredan je na novinarski konferenci prejšnji teden vse, ki so bili kakor koli ustrahovani, pozval, naj se oglasijo na ministrstvu za zdravje. Potrdil je, da se je nekaj ljudi že oglasilo, nekaj pa se jih še bo. Po njegovih besedah gre za paciente, svojce in zaposlene na kliniki.

"Podatki in pričevanja se ujemajo. Mi smo vsa ta pričevanja zbrali in obstoječo kazensko ovadbo dopolnili z novimi dejstvi," je pojasnil. Na vprašanje, ali je primerno, da je v takšni situaciji zaupnik žrtev minister, je odgovoril, da ljudje očitno čutijo neko stopnjo zaupanja, ker vedo, da ministrstvo ni policija ali prekrškovni organ.

Eno leto po nastopu mandata Bešič Loredan ocenjuje, da se je ministrstvo v tem času okrepilo manj, kot bi si želel. Največja težava je direktorat za zdravstveno varstvo. "Problem je, da ni priliva mladih kadrov. Tudi ko pridejo in vidijo, kakšna je plača za delo, ki bi ga morali opravljati, se odločijo, da tega ne bodo počeli," je pojasnil. Kljub temu meni, da je ministrstvo po strukturni reorganizaciji postalo močen deležnik v sistemu.

Na vprašanje, ali še vedno uživa zaupanje premierja Roberta Goloba, je odgovoril pritrdilno. "Midva sva povezana, se pogovarjava in med nama ni nobenega razdora ali napačnih pogledov," je dejal.