V izvedbenem načrtu Za Slovenijo brez tobaka 2022–2030 so podrobneje opredeljeni ukrepi in dejavnosti za naslednji dve leti za nadaljnje zmanjševanje razširjenosti in posledic uporabe tobačnih in povezanih izdelkov v Sloveniji in približevanje dolgoročni viziji strategije, to je družbi brez tobaka. To pomeni, da leta 2040 delež uporabnikov tobačnih, povezanih in drugih nikotinskih izdelkov, ki niso registrirani kot nikotinska nadomestna terapija, ne bo presegal pet odstotkov.

Do leta 2030 pa je eden glavnih ciljev zmanjšati delež kadilcev med starejšimi od 15 let s 23 odstotkov, kot je znašal delež v letu 2019, na 15 odstotkov. Delež mlajših od 13 let, ki tobak kadijo vsaj enkrat na teden, pa si želijo zmanjšati na manj kot odstotek.

Dejavnosti načrta sledijo strategiji in se nanašajo na oblikovanje zakonodaje, ki spodbuja nekajenje, zmanjšanje cenovne dostopnosti tobačnih izdelkov in preprečevanje začetka uporabe tobačnih izdelkov s preventivnimi programi v šolskem okolju in programi za posebej ranljive skupine otrok in mladostnikov.

Z ukrepi bodo skušali spodbujati opuščanje kajenja s pripravo nacionalnih smernic in usposabljanjem zdravstvenih delavcev za pomoč pri opuščanju. V načrtu je tudi zaščita pred izpostavljenostjo tobačnemu dimu ter spremljanje področja.

Pri izvajanju izvedbenega načrta sodelujejo vsi pristojni ministrski resorji, organi za nadzor nad izvajanjem zakonodaje, Nacionalni inštitut za javno zdravje, Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano, Univerzitetna klinika za pljučne bolezni in alergijo Golnik in nevladne organizacije, ki delujejo na področju omejevanja uporabe tobačnih in povezanih izdelkov.

Finančna sredstva za izvajanje izvedbenega načrta so zagotovljena iz državnega proračuna, virov EU-ja (Joint Actions), sredstev Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije in sredstev proračunov lokalnih skupnosti, so zapisali na ministrstvu za zdravje.

Učinkovitost strategije bodo spremljali z več raziskavami. Za zagotavljanje koordinacije in spremljanja uresničevanja njenih ciljev bo koordinacijska skupina vsaki dve leti pripravila poročilo o uspešnosti izvajanja strategije. Poročila bodo izhodišče za načrtovanje prihodnjih dveletnih izvedbenih načrtov. Ob izteku leta 2030 bo koordinacijska skupina pripravila poročilo, vključno z evalvacijo strategije, in ga poslala v obravnavo vladi za nadaljnje ukrepanje.