V zadnjih dneh preteklega leta in na začetku leta 2024 slovenske bolnišnice poročajo o težavah zaradi izjemno velikega števila bolnikov, ki potrebujejo prvo pomoč zaradi respiratornih obolenj. Iz UKC-ja Maribor so denimo navedli, da je oddelek za infekcijske bolezni in vročinska stanja že več kot 100-odstotno zaseden.

Infekcijska klinika UKC-ja Ljubljana pa je zaradi polnih posteljnih kapacitet že v zadnjih decembrskih dneh začela preusmerjati bolnike na internistično prvo pomoč (IPP) UKC-ja Ljubljana. Prav tako naj bi se dogovarjali z drugimi bolnišnicami za morebitno preusmerjanje bolnikov k njim.

Postelj primanjkuje tudi na Ptuju, v četrtek je celjska splošna bolnišnica sporočila, da ima zapolnjene posteljne kapacitete.

"Delovni dan smo začeli z desetimi bolniki, ki so čakali na hodniku. Približno takšno je stanje tudi na IPP-ju. Ne moremo pa reči, da je kje bistveno boljše stanje, da bi imeli nekje popoln mir, nekje bistveno večji naval. Verjetno je podobno tudi v drugih slovenskih bolnišnicah. Kar se tiče bolnikov, ki so hospitalizirani, je približno tretjina bolnikov, ki imajo covid 19 in potrebujejo hospitalizacijo zaradi same okužbe s covidom 19 ali zaradi poslabšanja osnovnih bolezni," je petkovo stanje na ljubljanski infekcijski kliniki za RTV Slovenija opisala infektologinja Mateja Logar.

Postopna rast števila bolnikov z gripo

Na infekcijski kliniki sicer po praznikih opažajo postopen porast bolnikov, ki potrebujejo hospitalizacijo zaradi gripe. "Pred prazniki smo imeli v urgentni ambulanti posamezne bolnike, pri katerih smo potrdili okužbo z gripo, vendar so bili praviloma poteki blagi. V zadnjih treh delovnih dneh pa je bilo hospitaliziranih deset bolnikov z gripo," je dejala Logar. Od 65 postelj na infekcijski kliniki jih okoli tretjino zasedajo bolniki s covidom 19. Poleg covida 19 in gripe prihajajo po pomoč tudi oboleli z respiratornim sincicijskim virusom (RSV) in pljučnico.

Sorodna novica V petih španskih pokrajinah bodo znova uvedli obvezno nošenje mask

"Prostora v bolnišnicah primanjkuje kar kronično, tako da težave niso zaradi covida-19, res pa skupaj z gripo stanje poslabšata. Tudi ko še ni bilo covida 19, ko je bila "samo gripa", smo imeli vedno težave z zagotavljanjem zadostnega števila postelj in smo vedno odpirali dodatne posteljne kapacitete, tako kot se odpirajo tudi letos. Morda v nekoliko manjšem številu, kot je bilo to v preteklih letih," še dodaja infektologinja in pravi, da ne pričakujejo, da bi prišlo do takšnih epidemioloških razsežnosti, kot je bilo pred dvema ali tremi leti.

Glede obolelih s covidom 19 Mateja Logar pravi, da imajo sorazmerno hudo obliko predvsem tisti, ki niso bili nikoli cepljeni ali pa ga do zdaj niso preboleli.

"Krovna varianta virusa je omikron. Sam virus zelo hitro mutira, pojavljajo se nove različice, nekatere so popolnoma nepomembne in so samo mikrobiološko zanimive. Nekaj je pa takšnih različic, ki imajo neki potencial hitrejšega širjenja ali težjega poteka okužbe. Na srečo se trenutno pojavljajo predvsem takšne različice virusa, ki se uspešneje širijo in potem izpodrinejo predhodne različice. Na srečo bistveno večje prizadetosti spodnjih dihal, kot smo jo videvali predvsem pri različici alfa in beta, pri omikronu ne videvamo tako pogosto. Seveda so možne tudi pljučnice, ki jih po navadi videvamo pri bolnikih, ki imajo dejavnike tveganja, predvsem pri tistih, ki so hudo imunsko oslabeli. Covidne pljučnice videvamo tudi pri tistih, ki niso bili nikoli cepljeni ali do zdaj še niso preboleli okužbe, se pravi, da gre za prvi stik z virusom. Pri teh v nekoliko višjem odstotku kot pri drugih pride tudi do prizadetosti spodnjih dihal," je glede trenutnih različic covida 19 in posledic pojasnila Logar.

Hospitalizirani predvsem starejši

Glede sprejemov v bolnišnice – po njenih besedah gre tu predvsem za starejše osebe, ki imajo pridružene bolezni, nekaj pa je tudi takšnih, pri katerih ni nekih posebnih dejavnikov in imajo morda nekoliko povišan krvni tlak, povišano telesno težo ali sladkorno bolezen. "To so ti klasični dejavniki, ki jih opisujemo že ves čas in se še vedno izkazujejo kot neki napovedni dejavnik za težji potek bolezni."

Zato opozarja, da je pri tistih, ki imajo dejavnike tveganja za težji potek bolezni, pomembno, da se ob znakih okužbe čim prej testirajo in ponovijo teste, če je bil prvi negativen. V primeru pozitivnega testa pa obvestijo izbranega zdravnika, s katerim naj se posvetujejo tudi o možnosti zdravljenja.

"V primerjavi s prvim in drugim letom epidemije covida 19 imamo zdaj na srečo zdravila, ki so zelo učinkovita, če jih začnemo jemati pravočasno, se pravi nekje v prvih petih dneh od začetka simptomov," poudarja. Bolnikom so na voljo zdravila v obliki tablet. Tistim, ki jih zaradi prejemanja drugih zdravil ne morejo jemati, pa so na voljo tudi infuzije. "Z obojimi zdravili zelo dobro preprečimo napredovanje bolezni in potrebe po hospitalizaciji," poudarja.

Zamuda pri zdravljenju pa lahko povzroči težek potek bolezni. Še vedno se, kot pravi, pojavljajo primeri, kjer pljučno tkivo 50-odstotno prizadeto zaradi covida 19. Pri nekaterih bolnikih je potrebna tudi intubacija in zdravljenje na intenzivni negi, čeprav je omikron sorazmerno blaga različica.

"Ti bolniki praviloma niso prejeli terapije pravočasno, se pravi, so prišli takrat, ko je bilo za to preprečevalno zdravljenje prepozno. Pri teh bolnikih smo seveda uvedli terapijo, ampak pljučna prizadetost je tista, ki zahteva potem kar dolgotrajno zdravljenje in tudi rehabilitacija po takšni okužbi, sploh pri starostnikih, je lahko zelo dolgotrajna," pojasnjuje Logar.

Ob tem opozarja na cepljenje, saj se s tem preprečuje predvsem potreba po hospitalizaciji in t. i. dolgotrajni covid. Tisti, ki so bili cepljeni, imajo bistveno manjkrat pojav dolgotrajnega covida. Dolgotrajni covid pa se pojavi tako pri mladih kot pri starih, tudi pri tistih, ki so v polni fizični kondiciji, in ni zelo povezan s samo težo bolezni.

NIJZ: V zadnjem tednu hospitaliziranih 356 bolnikov z dihalnimi okužbami

NIJZ na svojem portalu spremlja tudi podatke o hospitalizacijah zaradi resnih akutnih okužb dihal (SARI) oz. objavlja tedenska poročila in objavlja število okužb s covidom 19. Med božično-novoletnimi prazniki je bilo manj prijavljenih primerov covida 19 oz. manj zaznanih okužb s covidom 19. Na splošno v času počitnic upade število oseb, ki zaradi okužbe dihal potrebujejo zdravniško oskrbo oz. bolniški dopust, podatki o pojavnosti covida 19, gripe in RSV-ja so manj zanesljivi, zato je ocena kratkoročnih trendov negotova, pravijo na NIJZ-ju.

V zadnjem tednu od 25. 12. 2023 do 31. 12. 2023 je bilo po podatkih NIJZ-ja v 28 slovenskih bolnišnicah sprejetih 356 bolnikov zaradi resnih okužb dihal. Od teh jih je bilo 350 testiranih na covid 19 in pri 67 (19 odstotkov) je bil potrjen covid 19. Med njimi ni bilo nikogar, ki bi bil cepljen (polno ali tudi že z najmanj enim dodatnim ali poživitvenim odmerkom) in bi prejel zadnji odmerek cepiva v zadnjih 6 mesecih.

V enotah intenzivnega zdravljenja (EIZ) teh bolnišnic je bilo od 25. 12 do 31. 12. 2023 zaradi respiratornih okužb sprejetih 20 bolnikov, 18 jih je bilo testiranih na covid 19 in pri desetem je bil potrjen covid 19. Umrlo je 29 bolnikov s covidom 19, od tega 14 bolnikov, ki so bili sprejeti zaradi respiratornih okužb.

V tednu prej, od 18. 12. 2023 do 24. 12. 2023, je bilo po podatkih NIJZ-ja v 26 slovenskih bolnišnicah zaradi respiratornih okužb sprejetih 267 bolnikov. Od teh jih je bilo 248 testiranih na covid 19 in 62 (23 odstotkov) je bilo potrjenih primerov covida 19.

Med njimi tudi ni bilo nikogar, ki bi bil cepljen (polno ali tudi že z najmanj enim dodatnim ali poživitvenim odmerkom) in bi prejel zadnji odmerek cepiva v zadnjih 6 mesecih. Na oddelek za intenzivno nego je bilo v omenjenem tednu sprejetih 21 bolnikov z okužbami dihal, ki so bili testirani na covid 19 in pri desetih je bil potrjen covid 19. V obdobju od 18. 12. do 24. 12. 2023 je umrlo 12 bolnikov s covidom 19, od tega 5 bolnikov, ki so bili sprejeti zaradi dihalnih okužb.