"Kar se zdaj dogaja, je dobesedno rušenje javnega zdravstva, uničevanje javnega zdravstva zato, da se lahko dejansko vzpostavi zasebno zdravstvo," je na novinarski konferenci pred Zdravstvenim domom Moste - Polje v Ljubljani na začetku dejal Jaša Jenull. V iniciativi Glas ljudstva so ob tem pripravili javno peticijo za urgentno razreševanje problematike več kot 130.000 'izbrisanih' pacientov in korake za izvedbo večmesečne kampanje Ustavimo rušenje javnega zdravstva. Kot so zapisali v peticiji, pod katero so do zdaj zbrali več kot 3000 podpisov, verjamejo, da so družinski zdravniki zelo obremenjeni, vendar bi morali rešitev za to iskati v vsebinskih in organizacijskih spremembah, in ne v odklanjanju bolnikov.

Sorodna novica Družinski zdravniki ZD-ja Ljubljana Center: Vztrajamo zaradi pacientov in kolektiva

Zagotovitev dostopa do družinskega zdravnika je sicer le ena od zahtev iniciative, med drugim zahtevajo ukinitev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja in ustavitev "vseh procesov, kjer se javna sredstva stekajo v zasebne žepe," je dejal Jenull. Ob tem je napovedal, da bodo v januarju izvedli posvet, na katerega bodo povabili ministra za zdravje Danijela Bešiča Loredana, zdravniške sindikate, vodje zdravstvenih domov in druge deležnike. Poudaril je, da jih ne zanima iskanje krivca, ampak rešitve. Ob tem je Pravna mreža za varstvo demokracije v imenu pacientov, ki plačujejo zdravstveno zavarovanje, a nimajo dostopa do sistema javnega zdravstva, pripravlja tožbo zoper državo, je dodal. Če se vlada ne bo odzivala na opozorila, je Jenull dejal, da se bo po potrebi pred DZ-jem, ministrstvom za zdravje in vlado tudi kolesarilo.

Katarina Rotar s Slovenske filantropije je poudarila, da sta primanjkovanje družinskih zdravnikov in rast števila bolnikov brez izbranega zdravnika kritična. "S kampanjo, ki jo začenjamo danes, želimo vse deležnike opozoriti in spodbuditi k aktivnemu iskanju rešitev za kakovostno zdravstveno oskrbo v okviru javnega sistema za vse," je dejala. Dodala je, da razumejo, da je za korenite spremembe potreben čas, a je poudarila, da je treba ukrepati takoj. "Vsi, ki zdravnika še imamo, smo eno pismo, eno odpoved, eno upokojitev oddaljeni od tega, da se tudi sami pridružimo množici 130 tisočih, ki so ostali brez," je dejala.

Keber kritičen tako do ministra kot do zdravniških sindikatov

Nekdanji zdravstveni minister Dušan Keber je dejal, da se obljube na področju zdravstva, ki so jih dale koalicijske stranke in vlada po volitvah, ne uresničujejo. Kritičen je bil do tega, da se odlaša z ukinitvijo dopolnilnega zavarovanja, česar po njegovih besedah morda vlada niti ne namerava storiti. Ob tem je opozoril na to, da je minister za zdravje "izrecno izjavil, da ne namerava odpraviti dvojnega dela v zasebnem in javnem zdravstvu, t. i. dvoživk". Poleg tega se nezavidljivo stanje zdravstvenih delavcev v zdravstvenih domovih ne izboljšuje, zato bodo po opozorilih Kebra "injekcije javnega denarja, ki zdaj pritekajo v zdravstvo, še hitreje odtekale iz javnega v zasebni sektor".

Kot najhujši problem je sicer izpostavil 130 tisoč ljudi, ki nimajo izbranega osebnega zdravnika. Dejal je, da se število vsak dan poveča za 60, in če se bo to nadaljevalo, je po njegovih računih popolnoma utemeljeno pričakovati, da bi lahko bilo na koncu brez zdravnika 350 tisoč ljudi. "Očitno je, da oblast ne opazi, da gre za strahovit problem socialne in pravne države. Gre za socialno bombo, ki tiktaka," je dejal in opozoril pred poslabševanjem zdravja, porastom bolezni in povečanjem umrljivosti ljudi. Ob tem je poudaril, da je pravica do izbranega zdravnika državljanska pravica: "Gre za kršitev ustave in zakonov, gre dobesedno za dejstvo, da so ti pacienti izbrisani s seznama zdravstvenih zavarovancev."

Ogorčenje je izrazil tako nad izjavami ministra za zdravje, ki je dejal, da odtekanja javnih zdravnikov v zasebni sektor ni več mogoče odpraviti, kot nad tem, da vodstva zdravniških organizacij organizirajo stavko za boljše plače zdravnikov, "ki imajo že zdaj najvišje plače". Ambulante za ljudi brez izbranega zdravnika je ob tem označil za "pesek v oči".

Biserka Marolt Meden: Ne mislimo čakati, da si bo minister vzel čas leta 2024

Med govorci je bila tudi predsednica združenja Srebrna niti Biserka Marolt Meden. "Če minister misli, da bomo po naravni selekciji vsi tisti, ki nimamo družinskega osebnega zdravnika, pač odšli v lepše čase, se moti – kajti ne bomo tiho in ne bomo privolili v to, da so nam kršene osnovne človekove in državljanske pravice," je dejala. Ob tem je poudarila, da tudi ne nameravajo čakati, "da si bo minister vzel čas enkrat leta 2024," saj je "akcija potrebna takoj zdaj". Povedala je tudi, da minister za zdravje ni našel časa, ko so mu na Srebrni niti želeli podati predloge, kako po majhnih korakih izboljševati dostopnost zdravstvene oskrbe, in poudarila, da želijo biti vključeni v reorganizacijo zdravstva, saj vsi želijo, da deluje.

Sekretar skupnosti socialnih zavodov Denis Sahernik je ob tem opozoril, da je skupnost že poleti opozarjala, da so posamezni zdravstveni domovi zaradi kadrovskih težav zmanjšali prisotnost družinskih zdravnikov v domovih za starejše. Stanovalci tako niso imeli zagotovljene temeljne pravice zdravljenja iz osnovnega zdravstvenega zavarovanja, ki jim pripada po zakonu. "V zadnjem obdobju se je stanje marsikje tako zaostrilo, da lahko govorimo že o tem, da ogroža kakovostno zdravstveno obravnavo in tudi samo zdravje naših stanovalcev," je opozoril.

Stavka kot "cinično mahanje z rdečo cunjo pred očmi prizadete javnosti"

Stanje iz zdravniške perspektive pa je pokomentiral Janez Jančar. Po njegovem mnenju je napovedana stavka zdravniškega sindikata Fides kljub nedavnemu dogovoru o zvišanju plač predvsem mladim zdravnikom dejanje brez primere in izsiljevanje države, ki se ni ustrezno ostro odzvala. "Žal sklicevanje na zdravniško etiko med neredkimi mojimi poklicnimi kolegi vzbuja v najboljšem primeru le pomilovalno nasmihanje. Zdravniška stavka deluje kot cinično mahanje z rdečo cunjo pred očmi prizadete javnosti, ki tega zlepa ne bo pozabila," je dejal.

Kritičen je tudi do koalicije, ki bi se po njegovem mnenju morala odzvati energično, "z neizogibnimi sistemskimi spremembami, katerih cilj bi bila jasna ločitev med javnim in zasebnim zdravstvom". Kot je dejal, bi morali najprej zamenjati nekompetentnega ministra za zdravje in na to mesto imenovati osebo z dobrim poznavanjem zdravstva, tako javnega, zasebnega in hibridnega, in "ki ne bi pokleknila pred izsiljevanjem lobijev – zdravniškega, zavarovalniškega, farmacevtskega".