"Začelo se je novo šolsko leto, v katero je stopila nova generacija šestošolcev. Kot se prvošolčki in njihovi starši ukvarjajo z varno potjo v šolo, se šestošolci in starši odločajo za cepljenje proti HPV-ju. Oboje rešuje življenje," je na dogodku, ki ga je z namenom ozaveščanja o pomenu cepljenja proti okužbam s humanimi papilomavirusi (HPV) organiziral Onkološki inštitut v Ljubljani, dejala specialistka javnega zdravstva iz NIJZ-ja Nadja Šinkovec Zorko.

Sorodna novica "Ne želimo zbolevanja za vrstami raka, ki se jih da preprečiti"

Okužbe s HPV-jem so najpogostejše spolno prenosljive okužbe, z njimi pa se vsaj enkrat v življenju okuži večina spolno aktivnih oseb. Čeprav okužbe večinoma izzvenijo brez posledic, nekatere med njimi povzročajo resne predrakave in rakave bolezni. Med drugim zaradi okužbe s HPV-jem pride do skoraj vseh nastankov raka materničnega vratu, skoraj 90 odstotkov raka zadnjika in velik delež drugih rakov spolovil pri obeh spolih. Poleg tega HPV-ji tako pri ženskah kot moških povzročajo tudi genitalne bradavice, raka ustnega dela žrela in papilomatozo grla.

Kot so na okrogli mizi, ki so jo pripravili na Onkološkem inštitutu, poudarjali strokovnjaki, je boljše preprečiti okužbe s HPV-jem kot zdraviti bolezni, ki lahko nastanejo zaradi njih. Najboljša zaščita pred okužbami s HPV-jem je cepljenje, ki je najučinkovitejše pri mladostnikih, mlajših od 15 let. Pristojni si zato že dlje časa prizadevajo mladostnike in njihove starše ozaveščati o pomenu odločitve za cepljenje.

"Preprečiti, kar se preprečiti da, je vodilo vseh, ki delujejo na področju raka v Sloveniji in po svetu," je dejala Mojca Gobec iz ministrstva za zdravje. "Ob zadostni precepljenosti lahko pričakujemo odstranitev rakov, ki jih povzroči HPV," je dejala in pojasnila, da je pogoj za to 90-odstotna precepljenost, kar je tako eden ključnih ciljev novega evropskega načrta za boj proti raku kot slovenskega programa za obvladovanje raka v Sloveniji.

Brezplačno cepljenje od lanskega šolskega leta na voljo tudi dečkom

Cepljenje proti HPV-ju je v Sloveniji na voljo od leta 2006, program cepljenja deklic, ki obiskujejo šesti razred osnovne šole, pa je bil uveden v šolskem letu 2009/10. V lanskem šolskem letu je steklo tudi izvajanje cepljena dečkov, ki obiskujejo šesti razred osnovne šole, kar je Mojca Gobec označila kot "velik korak do odstranitve rakov, ki jih povzroča HPV".

Cepljenje vseh mladostnikov, tudi dečkov, po besedah Špele Smrkolj iz ginekološke klinike UKC-ja Ljubljana namreč močno zmanjšuje breme bolezni, ki jih povzročajo HPV-ji. Nadja Šinkovec Zorko je ob tem poudarila, da je cilj programa cepljenja dečkov neposredno vplivati na zmanjšanje bremena okužb s HPV-jem med moškimi, posredno pa to vpliva tudi na znižanje bremena okužb s HPV-jem pri ženskah.

Precepljenost proti HPV-ju se je sicer od uvedbe nacionalnega programa iz leta v leto gibala med 44 in 55 odstotki, v šolskih letih 2018/19 in 2019/20 se je približala 60 odstotkom, lani pa je padla pod 50 odstotkov, kar strokovnjaki pripisujejo predvsem zaprtjem šol, izolacijam, karanteni in spremenjenim delovanjem zdravstvenega sistema med epidemijo covida-19.
Pred uvedbo programa cepljenja za dečke se je v Sloveniji cepilo med 3 in 5 odstotki dečkov, v lanskem šolskem letu pa je bilo s prvim odmerkom do konca junija cepljenih 27 odstotkov, z obema pa nekaj manj kot 15 odstotkov.

Do 15. leta potrebna dva odmerka, kasneje trije

Cepljenje proti HPV-ju se sicer izvaja kot priporočeno cepljenje ob sistematičnem pregledu pri deklicah in dečkih, ki obiskujejo 6. razred osnovne šole. V breme obveznega zdravstvenega zavarovanja se lahko cepijo tudi zamudnice – dekleta, ki so 6. razred obiskovala po uvedbi nacionalnega programa cepljenja in še niso bila cepljenja – pri dečkih pa je brezplačno cepljenje poleg letošnje generacije šestošolcev na voljo še tistim, ki so šesti razred obiskovali lani in se niso cepili.

Za vse ostale, ki bi se želeli cepiti, je cepljenje samoplačniško, kot je povedala zdravnica iz ZD-ja Šiška, stane približno 70 evrov na odmerek. Število potrebnih odmerkov se sicer s starostjo spreminja – za mlajše od 15 let sta dovolj dva odmerka, starejši od 15 pa potrebujejo tri.

V Sloveniji je bilo med letoma 2009 in 2021 razdeljenih več kot 200 tisoč odmerkov cepiva proti HPV-ju. V register neželenih učinkov po cepljenju je bilo po besedah Šinkovec Zorko v tem času prejetih 215 prijav, v vseh primerih pa so brez posledic izzveneli v nekaj dneh. Najpogosteje je šlo za lokalne reakcije na mestu cepljenja, povišano telesno temperaturo, slabost, glavobol, utrujenost in omedlevico.

Pomen komunikacije med šolami, zdravniki in starši ter učenci

Iz zdravstvenih domov pred začetkom šolskega leta na naslove šestošolk in šestošolcev pošiljajo vso potrebno dokumentacijo za cepljenje proti HPV-ju, ki jo morajo učenci izpolnjeno prinesti s seboj na sistematski pregled. "V času covida-19 se je pojavilo večje število izjav, kjer je bilo z rdečim napisno, da ne dovolijo cepiti in trikrat podčrtano," je ob tem dejala zdravnica Janja Schweiger Nemanič iz ZD-ja Ljubljana Šiška in poudarila, da jih veliko sploh ni prebralo dokumentacije in so mislili, da gre za cepljenje proti covidu-19. "Pogosto se je zgodilo, da so starši prišli z otroki na sistematski pregled in šele v čakalnici prebrali, za kaj gre," je dejala in poudarila pomen komunikacije med zdravniki, šolo in starši.

Vodstva šol je ob tem pozvala, naj na tematiko cepljenja proti HPV-ju povabijo strokovnjaka, ki bo informacije predal staršem. Ob tem je poudarila, da je izredno pomembna tudi komunikacija znotraj družine – otrok mora tako razumeti, zakaj je cepljenje potrebno, oba starša pa se morata s tem strinjati in zavedati pomena takšne odločitve.