V ljubljanskem kliničnem centru se izobražuje in dela več zdravnikov iz tujine. Na oddelkih so, sploh zdaj, ko zaposleni zbolevajo ali morajo v karanteno, dragocena pomoč in so tisti, ki ostajajo vse bolj obremenjeni. Zdravniki morajo, če se želijo zaposliti, opraviti izpit iz znanja slovenskega jezika na Filozofski fakulteti, a ga zdaj ne morejo opravljati, saj so vse tovrstne dejavnosti zamrznjene. Nekateri zdravniki bi tako lahko ostali brez službe, oddelki pa brez zdravnikov, ki jih nujno potrebujejo.

Na oddelku za hematologijo ljubljanskega UKC-ja, kjer zdravijo raka in druge krvne bolezni, sta trenutno dva zdravnika iz Hrvaške, ki bi morala pred zaposlitvijo opraviti izpit iz slovenščine na ravni C1. Le s potrdilom o znanju jezika se zdravnik namreč lahko vpiše v register Zdravniške zbornice, vpis pa je pogoj za začetek dela. Oktobra so izpite zaradi epidemije prestavili na 13. in 14. november, nato so jih znova odpovedali.

Zdravniška zbornica je Ministrstvo za zdravje zaprosila za mnenje: ali lahko zdravnike v register vpišejo brez potrdila o opravljenem izpitu iz slovenščine? Ministrstvo za zdravje je nato pristojno Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport zaprosilo, da bi izpite kljub ukrepom izvedli, a je šolsko ministrstvo prošnjo zavrnilo. Utemeljitev: izobraževanje odraslih je mogoče le na daljavo, kot to določajo vladni odloki.

Predstojnik kliničnega oddelka za hematologijo na UKC-ju Ljubljana Samo Zver je v Odmevih odgovor ministrstva primerjal z virusom, ki nam trenutno kroji življenje: "To je tako, kot da bi prosili novi koronavirus, naj bo malo manj 'žleht', in da bi skušali vzpostaviti neki dialog z njim."

"Komaj skrpamo izmene"

"Na mojo pobudo je zbornica večkrat pisala na ministrstvo, naprej dvakrat, da so sploh odgovorili. In odgovor je bil nekako takole: 'A vam ni jasno, da se brez izpita ne more vpisati v register?'" razlaga predstojnik in dodaja, da krvavo potrebujejo vsake roke. "Mi potrebujemo vsakega zdravnika, že tako smo povsem obremenjeni. Pri nas je 17 zdravnikov in od teh so trije ali štirje ves čas v karanteni, eni so dežurni, eni so na covidnih oddelkih. Komaj skrpamo izmene. In zdaj imam dva zdravnika iz Hrvaške, ki pa ne bosta mogla delati, ker ne bosta opravila izpita iz slovenščine. Ne zato, ker ga ne bi hotela, ampak zato, ker ga država ne omogoči," poudarja.

Dodaja, da je izpit na zelo zahtevni ravni, ki je zdravniki najbrž pri svojem delu ne bodo potrebovali: "Na primer esej o stanju nepremičninskega trga v Sloveniji, pa o čebelarstvu in floristiki. Naša zdravnica govori slovensko tekoče, se sporazumeva brez težav."

V težavah tudi (končno urejena) otroška kirurgija

V podobnem položaju je pediatrija oz. otroška kirurgija, kjer so tujci en kirurg in dva pediatra, je še navedel Zver in dodal: "In bodo prav tako morali iti. Torej, to, kar smo postavili v zadnjih dveh, treh letih s skupnim trudom vseh, ki so bili udeleženi, lahko zdaj propade zaradi izpita iz slovenščine. Pa kaj se gremo?!"

Ministrstvo ne želi prisluhniti pobudam filozofske fakultete

Na ta poziv se je odzvala Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani, ki pojasnjuje, da so tudi sami, skupaj z zdravniki, že večkrat opozorili na te težave, hkrati pa so predlagali tudi rešitve, kako bi izpit iz slovenščine lahko prilagodili, da bi bil primernejši za tuje zdravnike.

"Slovenija pri tovrstni zahtevi, ki je smiselna tako z vidika zaščite pacientov kot tudi zdravnikov samih, ni izjema. V nekaterih evropskih državah od zdravnikov tujcev zahtevajo isto raven znanja, kot pri nas, ponekod celo višjo (raven C2), ponekod pa stopnjo nižjo (raven B2, kar je približno takšna raven znanja jezika, ki je potrebna za uspešno opravljeno maturo iz tujega jezika)," pojasnjuje dekan fakultete Roman Kuhar. Dodaja, da je raven C1, ki se v Zakonu o zdravniški službi in Zakonu o zdravstveni dejavnosti zahteva za zdravnike in zdravnice, visoka raven znanja jezika.

"Težava torej ni v izpitu, saj ta sledi mednarodno določenim standardom znanja, ki veljajo za vse evropske jezike, odprto pa ostaja vprašanje, na kakšni ravni zahtevnosti bo država zahtevala znanje jezika za zdravnike in zdravnice. Center za slovenščino je že leta 2018 podal pobudo za pripravo specializiranega izpita iz slovenščine za zdravnike. Oblikovana je bila delovna skupina, ki je pripravila izhodišča za specializirani izpit, pa tudi konkretna gradiva, da bi izpit lahko testirali in ga ustrezno mednarodno evalvirali po strokovnih standardih, vendar se je zataknilo pri financah. Projekt izdelave takega izpita stane 12.000 evrov, česar pa ne ministrstvo za zdravje ne zdravniška zbornica nista pripravljena plačati," Kuhar opiše zaplet.

Na fakulteti se torej strinjajo s pobudami, da je to področje treba ustrezno urediti, vendar ne na račun kakovosti izvedbe izpitov in ne na račun mednarodno določenih standardov znanja.

Fakulteta zdaj dobila dovoljenje za izvedbo izpitov kljub epidemiji

"Ob tem pa nas veseli, da smo pravkar prejeli sporočilo MIZŠ-ja, da nam bodo kljub vsemu dovolili izvedbo izpitov," je še dodal.