Ob pripravah na pogajanja med reprezentativnimi sindikati in vlado o predlaganih spremembah plačnega sistema v javnem sektorju je v petek premier Janez Janša zdravstvene delavce presenetil z izjavo, da bo zdravstveni sektor izločen iz plačnega sistema javnih uslužbencev.

Predstavniki zaposlenih v zdravstvenem varstvu in negi odločno nasprotujejo izstopu, kar so v pogovorih pojasnili tudi ministru za zdravje Janezu Poklukarju, danes pa so mu to znova zatrdili v skupnem odprtem pismu.

Vsi zaposleni v zdravstvu in minister se strinjajo, da so potrebne spremembe, eno od rešitev vidijo tudi v nekakšnem hibridnem sistemu, ki bi naslavljal specifike posameznih poklicnih skupin, vendar bi ohranjal skupne temelje plačnega sistema.

"Lahko je nekaj skupnega v plačnih razredih, lahko so plačni razredi, lahko so napredovanja. Ne morejo pa biti orientacijska delovna mesta, ne more biti stropa za funkcionarje, lahko so enaki dodatki v odstotkih za delovni čas," pravi predsednik sindikata zdravnikov in zobozdravnikov Konrad Kuštrin.

"Popravki so potrebni, sploh za področje zdravstvene nege, za medicinske sestre in zdravstvene tehnike, od kadrovskih standardov in normativov do plačila za delo, ki ga opravljamo, ampak v okviru enotnega sistema," je opozorila predsednica sindikata delavcev v zdravstveni negi Slavica Mencinger.

Če sprememb na področju plač v zdravstvenem sektorju ne bo, bo javni zdravstveni sistem propadel, opozarja Kuštrin. "Če govorimo o zdravnikih, se nihče noče več specializirati družinsko medicino za dve minimalni plači. Nihče noče iti, ker nima možnosti delati drugje. Na drugi strani prihaja do erozije zdravstvenega sistema, ker ljudje ne čutijo pripadnosti javnim zdravstvenim zavodom."

To pa ne velja le za zdravnike, temveč tudi za medicinske sestre in preostalo zdravstveno osebje, kar se je dobro pokazalo tudi med epidemijo.