Demenca spremeni življenje tako bolnikom kot njihovim bližnjim, zato so se na dvodnevni konferenci o demenci v Novi Gorici dotaknili partnerskega odnosa človeka z demenco, posamezniku prilagojenemu zdravljenju ter varovanju lastnine bolnika. "Demenca pomembno prizadene partnerski odnos, pride do velikih sprememb, s katerimi se mora nato soočati partner, ki čez noč postane negovalec, kar vpliva na celotno družino, na partnerja pa še toliko bolj," je povedala Polona Rus Prelog z Univerzitetne psihiatrične klinike v Ljubljani.

Izpostavila je partnersko navezanost, ki je izredno pomembna ob številnih spremembah v družinskem in partnerskem življenju, s katerimi se mora partner soočiti. Pogosto so po njenih besedah napori, ki jih prinaša življenje z dementnim bolnikom, tako veliki, da tudi sam partner prej ali slej potrebuje pomoč.

"Partnerska navezanost je neki psihološki koncept, kjer se kažejo razlike med moškim in žensko, ki se soočata z demenco. Zelo različno se soočamo s tem kot bolniki ali kot svojci," je še poudarila Rus Prelogova. Partnerska zveza se zaradi bolezni enega od partnerjev lahko okrepi ali pa razpade. "Pri demenci je bistvena podpora svojcev ter to, da se dovolj hitro vzpostavijo določene oblike pomoči bolniku," je poudarila.

"Demenca je največji zdravstveni, socialni in finančni problem svetovne družbe, ne samo naše. Število teh bolnikov nenehno narašča, še vedno pa se te bolezni drži stigma, da se o njej premalo ve in premalo govori," je ob začetku konference povedala predsednica Združenja Spominčica Štefanija Lukič Zlobec.

V zadnjem času so začeli po Sloveniji odpirati demenci prijazne točke. Doslej so jih po državi odprli že 180, tej nacionalni kampanji so se pridružile številne institucije, ministrstva, Zdravniška zbornica Slovenije, Socialna zbornica Slovenije, fakulteta za socialno delo in mnogi domovi, knjižnice, zdravstveni domovi in drugi. S temi demenci prijaznimi točkami so želeli ozavestiti lokalno okolje, da se ljudem z demenco lahko pomaga in tako lahko ostanejo čim dlje doma. Pokazalo se je tudi, da kar tri četrtine ljudi z demenco še vedno živijo doma, čakalne dobe za sprejem v slovenske domove starostnikov pa so dolge.

"S tem smo želeli priti čim bliže ljudem, do vsake slovenske vasi in do zadnje slovenske družine, da bi vsi znali prepoznati osebo z demenco, kateri so prvi znaki in to osebo nato čim prej pripeljati k zdravniku. Le tako lahko oseba s to boleznijo dobi ustrezno zdravljenje, družina pa vso potrebno podporo. Danes namreč obstaja veliko pomoči in informacij, s katerimi si lahko družina in tudi mlajša oseba z boleznijo v začetni fazi lahko organizira bolj kakovostno življenje," je še dejala Zlobčeva.

Mojca Goričanec iz družbe Roche je poudarila pomembnost vsakemu posamezniku prilagojenega zdravljenja. "Ne govorimo več samo o zdravilu, o diagnostiki, pač pa se povezujemo z drugimi deležniki v zdravstvenem sistemu in s podjetji, ki ponujajo informacijsko tehnologijo, tako da poskrbimo za to, da pot bolnika zagotavlja uspešnejše izide zdravljenja. To pomeni, da se veliko hitreje kot nekoč kopičijo novi podatki in predvidevamo, da se bo leta 2020 samo v 70 dneh podvojilo obstoječe znanje."